Žumberk: meja, etničnost, veroizpoved, rodnost in migracije prebivalstva – demogeografska analiza

Avtorji

  • Damir Josipovič

Ključne besede:

Žumberk/Žumberak, Ozalj, Jaska, Jastrebarsko, Samobor, Žumberčani, grkokatoliki, uniati, Uskoki, Vlahi, rodnost, migracije, verska struktura, etnična struktura, meja, Bela krajina

Povzetek

Slovensko-hrvaški bilateralni projekt, ki je potekal v letih 2004 in 2005, je omogočil pridobitev mnogih podatkov, tako arhivskih (statističnih, demografskih) kot tudi terenskih (intervjuji). Ti podatki so bili poleg že poprej zbranega gradiva osnova za ta prispevek. Prispevek se nanaša na izbrane vidike demo-geografskih elementov razvoja Žumberka v zadnjem poldrugem stoletju kot obmejne in prekomejne regije, sploh pa kot regije, ki s svojo eksemplaričnostjo predstavlja neizčrpen vir spoznanj tako za laično, kot tudi za strokovno javnost. Širše območje, kamor je Žumberk umeščen, lahko označimo tudi kot »širši obkolpski prostor« na prehodu Slovenije v Hrvaško in obratno. Na podlagi povedanega v članku lahko ugotovitve povzamemo v tri skupine. (a) Prostorska opredelitev: Žumberk kot politično-geografska teritorialna enota ni v celoti na ozemlju današnje Hrvaške. Žumberk je po starem deželnem pravu bil vojno-krajiški del Kranjske. (b) Spremembe etnične in verske strukture v zadnjih 150 letih: Temeljna določnica Žumberka v prebivalstvenem smislu je grkokatoliška religiozna opredelitev, ki jo po popisnih podatkih lahko zasledujemo od srede 19. stoletja. Kljub intenzivnim procesom depopulacije, je prostorsko prevladujoč del prebivalstva še vedno grkokatoliške veroizpovedi. V zadnjih 100 letih je opaziti močno krepitev deleža rimokatoliškega prebivalstva, ki bo v perspektivi verjetno povsem izpodrinilo grkokatoliško. Etnična struktura je od prvih tovrstnih popisov prebivalstva relativno stabilna. Velika večina prebivalstva se opredeljuje kot Hrvati. Poleg »tradicionalne« prisotnosti prebivalcev opredeljenih kot Slovenci najdemo tudi druge etnične opredelitve, kot so denimo Srbi in nekdaj Jugoslovani. Opredeljevanje za Srbe je bilo večinsko v kratkem obdobju kmalu po koncu druge svetovne vojne, nato pa je skoraj povsem izginilo. Popisne etnične samo-opredelitve ne odražajo dejanskega stanja Žumberka, saj je regionalno-etnično opredeljevanje kot Žumberčani preko popisov praktično neizsledljivo. (c) Prebivalstvena dinamika v zadnjih dveh desetletji: Za Žumberk so značilni intenzivni procesi depopulacije, ki trajajo že stoletje in pol in se nadaljujejo v najnovejšem obdobju. Rodnost sama danes ni toliko nizka kot sicer v Sloveniji ali na Hrvaškem, čeprav se je rodnost znižala praktično pod samo-obnovitveni nivo. Zaskrbljujoč je zlasti nizek delež za reprodukcijo sposobnega prebivalstva, kar napoveduje tovrstne slabe izglede za bodočnost. Migracijske procese zaznamujejo predvsem intenzivna emigracija, relativno živahno notranje preseljevanje in sporadična imigracija. Regionalno-razvojno nazadovanje je še poudarjeno in v negativni povratni zanki z demografskimi trendi.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Damir Josipovič

Dr., univ. dipl. geograf, mag., raziskovalec, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, 1000 Ljubljana

Literatura

Bela knjiga o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ljubljana: Delo - Tiskarna, 2006.

Boban, Ljubo (1995). Hrvatske granice 1918-1993. Zagreb: Školska knjiga.

Crkvenčić, Ivan (2002). Žumberačka Gora - transformation from a refuge to an exodus zone. Migracijske i etničke teme. 18, 4, str. 289–306.

Enciklopedija Jugoslavije. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslava Krleže, 1989.

Hranilović, Nada (1990a). Osnovna obilježja i analiza nekih strukturalnih promjena hrvatske žumberačke naseobine u Clevelandu. Migracijske teme, 6, 2, str. 195–221.

Hranilović, Nada (1990b). Žumberčani - subetnička grupa u Hrvata. Migracijske teme, 6, 4, str. 593–612.

Ivanušič, Stjepan (2005). Ustni vir, župnik v Mrzlem Polju. Intervju, junij 2005.

Josipovič, Damir (1998). Zgornje Obkolpje: politično-geografski oris obmejnega območja v Sloveniji in na Hrvaškem. Diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete.

Josipovič, Damir (2001). Čezmejno sodelovanje in vpliv nove slovensko-hrvaške državne meje na območju zgornjega Obkolpja. Annales - Series historia et sociologia, 11, št. 2, str. 301–308.

Josipovič, Damir (2003). Geographical factors of fertility = Geografski dejavniki rodnosti prebivalstva. Acta geographica Slovenica, 43, št. 1, str. 111–125.

Josipovič, Damir (2004). Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC.

Josipovič, Damir (2005). Prekrivanje političnih in jezikovnih meja na primeru slovensko-hrvaškega stika. Slovenija po letu 2004 (ur. Milan Bufon). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, str. 347–369.

Josipovič, Damir (2006). Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Založba ZRC.

Klemenčić, Mladen (1990). Povijesno-geografska osnovica regionalnog poimanja Žumberka. Sociologija sela, 28, št. 109/110, str. 277–293.

Knežević Hočevar, Duška (1999). Družbena razmejevanja v dolini zgornje Kolpe: domačinska zamišljanja nacije in lokalitete. Ljubljana: Založba ZRC.

Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije: osnovni podatki o prebivalstvu, šolstvu, zdravstvu, poštah, železniških postajah, s seznamom katastrskih občin, planinskih postojank in abecednim imenikom zaselkov in naselij. Ljubljana: Uradni list LRS, 1954.

Migracijska statistika 1991–2003. Zagreb: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske.

Narodnosni i vjerski sastav stanovništva Hrvatske 1880–1991 po naseljima. Zagreb: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, 1998.

Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857–2001. Zagreb: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, 2004.

Podatki Centralnega registra prebivalstva. Ljubljana.

Podatki Geodetske uprave Republike Slovenije. Ljubljana.

Podatki o vernikih: Grkokatolička biskupija Križevci, Biskupski ordinarijat, Križevci, 2005.

Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji, 1991 – končni podatki. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992.

Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji, 2002. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko, 2003.

Popis stanovništva, domaćinstava, stanova i poljoprivrednih gospodarstava 31. ožujka 1991. Zagreb: Republički zavod za statitiku SR Hrvatske, 1991.

Popis stanovništva, kućanstva i stanova 31. ožujka 2001. Zagreb: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, 2001.

Popis žiteljstva od 31. prosinca 1900 u Kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji: demografske prilike po prebivalištima. Zagreb: Kraljevski zemaljski statistički ured, 1914.

Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1996.

Repolusk, Peter (2005). Nekatere socialnogeografske značilnosti slovensko-hrvaških čezmejnih stikov. Slovenija po letu 2004 (ur. Milan Bufon). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, str. 333–345.

Šuklje, Marko (1937). Izseljevanje in doseljevanje v Žumberku. Geografski vestnik XII –XIII, str. 170–183.

Šumi, Irena (2000). Kultura, etničnost, mejnost: konstrukcije različnosti v antropološki presoji. Ljubljana: Založba ZRC.

Zajc, Marko (2006). Kje se slovensko neha in hrvaško začne: slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan.

Prenosi

Objavljeno

2007-01-01

Kako citirati

Josipovič, D. . (2007). Žumberk: meja, etničnost, veroizpoved, rodnost in migracije prebivalstva – demogeografska analiza. Dve Domovini, (25). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/11406

Številka

Rubrike

Članki