Potica in njene zgodbe: Slovenci v Srbiji in simbolni pomen hrane
Ključne besede:
hrana, migracije, Slovenci, Srbija, potica, identitete, dediščinaPovzetek
Hrana ni le sestavina materialnega sveta in sredstvo za zadovoljevanje osnovnih fizioloških potreb, ampakje tudi pomembno področje kulture in družbenega življenja neke skupnosti. Skupna priprava in uživanje hrane ljudi povezujeta, vzpostavljata nova razmerja med njimi in utrjujeta položaj posameznika v družbi. Hrana pa je tudi pomembno sredstvo diferenciacije, ki ljudi ločuje glede na spol, starost, religiozno, socialno in etnično pripadnost. Za pripadnike etničnih skupnosti, ki živijo v večinskem tujem okolju, pa so hrana in prakse prehranjevanja tudi sredstvo ohranjanja ali vzpostavljanja etnične identitete. Tudi za Slovence v Srbiji, za katere so nekatere slovenske jedi, npr. potica, pomembno sredstvo za utrjevanje etnične pripadnosti. Hrana, podobno kot nekateri drugi predmeti, oblikuje in vpliva na življenje članov etnične skupnosti, a tudi ti pomembno sooblikujejo pomene posameznih jedi in jim dajejo novo vsebino in obliko.
Prenosi
Literatura
Antill, Claire (2002). The Pie in the Folklife of New England. Food and Celebration: From Fasting to Feasting (ur. Patricia Lysaght). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 409–419.
Anttonen, Pertti J. (2005). Tradition through Modernity: Postmodernism and the Nation-State in Folklore Scholarship. Helsinki: Finish Literature Society (Studia Fennica, Folklorica 15).
Bogataj, Janez (2000). Kuhinja Slovenije: Mojstrovine nove kuharske umetnosti. Ljubljana: Rokus.
Buchli, Victor (2002). Introduction. The material culture reader (ur. Victor Buchli). Oxford in New York: Berg, 1–23.
Čolakov, Nenad (2010). »Naša slovenska potica 2010«. Bilten Društvo Slovencev »Kula« Vršac, december 2010, 7.
Dawson, Andrew, Rapport, Nigel (ur.) (1998). Migrants of Identity. Oxford in New York: Berg.
Douglas, Mary (1984). Introduction. Food in the Social Order: Studies of Food and festivities in Three American Communities (ur. Mary Douglas). New York: Russel Sage Foundation, 1–39.
Douglas, Mary (1991). The idea of home: A kind of space. Social Research 58/1, 287–308.
Godina Golija, Maja (2008). Materialne sledi kulture: Prazniki in praznična miza Slovencev v 20. in 21. stoletju. Traditiones 37/2, 111–128.
Godina Golija, Maja (2012). Contemporary appropriations of culinary tradition in Slovenia. Traditiones 41/2, 91–104.
Goody, Jack R. (1982). Cooking, Cuisine and Class: A Study in Comparative Sociology. Cambridge: Cambridge University Press.
Grum, Andreja (1964). Slovenske narodne jedi. Novo mesto: Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva.
Levenstein, Harvey (1985). The American response to Italian food, 1880–1930. Food and Foodways 1/1, 1–24.
Lukšič Hacin, Marina, Toplak, Kristina (2012). Teoretizacija multikulturalizma in etnične ekonomije v luči ohranjanja kulturne dediščine med migranti. Dve domovini / Two Homelands 35, 107–117.
Hanson, Adelia (2006). How Lebanese Tabbouleh Salad Became an Oklahoma Dish. Mediterranean Food: Concepts and Trends (ur. Patricia Lysaght). Zagreb: Nova etnografija, 201–221.
Kirschenblatt Gimblett, Barbara (2004). Intangible Heritage as Metacultural Production. Museum International 56/221, 52–64.
Köstlin, Konrad (2010). A new Ascension of Regional Food. Food and Meals at Cultural Crossroads (ur. Patricia Lysaght). Oslo: Novus Press, 3–646.
Kuhar, Boris (1992), Prazniki in praznične jedi na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.
Makarovič, Gorazd (1991). Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33–34/1, 127–205.
Makarovič, Gorazd (2004). Potica. Slovenski etnološki leksikon (ur. Angelos Baš). Ljubljana: Mladinska knjiga, 453.
Mennell, Stephen (1993). Prehrana i kultura: Sociologija hrane. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2010). Hrana in spomin v kontekstu migracij. Dve domovini / Two Homelands 31, 51–63.
Mlekuž, Jernej (2010). Burekpomeni burekdarovanja neburekljudem. Dve domovini / Two Homelands 31, 65–76.
Naša slovenska potica (2013), http://www.drustvokula.org.rs/index.php?option=com_imagebrowser&v iew=gallery&folder=Nasa+slovenska+potica+2011&Itemid=2) (14. 6. 2013).
Petridou, Elia (2001). The taste of home: Home possessions. Material culture behind closed doors (ur. Daniel Miller). Oxford, New York: Berg, 87–107.
Povrzanović Frykman, Maja (2009). Material Aspects of Transnational Social Fields: An Introduction. Dve domovini / Two Homelands 29, 105–114.
Rowlands, Michael (2002). The Power of Origins: Questions of Cultural Rights. The material culture reader (ur. Victor Buchli). Oxford, New York: Berg, 105–115.
Sabo, Anica (2010). Naša slovenska potica. Bilten društva Slovencev v Beogradu – Društvo »Sava« 8/16, 9.
Schippers Thomas (2002). Od predmetov do simbolov: Spreminjajoče se perspektive pri proučevanju materialne kulture v Evropi. Etnolog 12, 125–136.
Spremo, Milena (2011). Naša slovenska potica. Letni poročevalec: Društvo Slovencev »Planika«, Zrenjanin, 34.
Sutton, David E. (2001). Remembrance of Repasts: An Anthropology of Food and Memory. Oxford, New York: Berg.
Tokarev, Sergej A. (1972). Von einigen Aufgaben der ethnographischen Erforschung der materiellen Kultur. Ethnologia Europaea 6/2, 163–178.
Žvan, Bolče (1932). Slovenci v Beogradu: Socialno-kulturna slika. Beograd: [samozaložba].
Wiegelmann, Günter (2006). Alltags und Festspeisen in Mitteleuropa: Innovationen, Strukturen und Regionen vom späten Mittelalter bis zum 20. Jahrhundert. Münster: Waxmann.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
