Pomen biografske metode za re-kreacijo spomina na ženske delovne migracije iz Goriške
Ključne besede:
aleksandrinke, migracije, ženske, biografska metoda, rekreacija spominaPovzetek
Besedilo osvetljuje zgodovinsko umeščenost ženskega migrantskega dela – aleksandrinstva na območju Goriške; predstavlja umetniške, znanstvene in muzejske posege v prezentacije in reprezentacije tega fenomena v zadnjem desetletju; poudarja aktivno vlogo posameznic in posameznikov pri rekreiranju spomina na izkušnje aleksandrink in njihovo kulturno dediščino. Po letu 2005 so se v ustvarjanje in interpretiranje spomina na aleksandrinke intenzivno vključili njihovi potomci, družinski člani ter prebivalci širšega lokalnega prostora. Bistvo vseh dejavnosti so osebna pričevanja in pripovedi, zbrane z biografsko ali narativno metodo. Zaradi njih se današnje razumevanje aleksandrink bistveno razlikuje od tistega pred letom 2005, ko je prevladoval diskurz moralnega obsojanja. Besedilo postavi tudi vprašanje, kakšen je vpliv avtentičnih zgodb aleksandrink na njihovo kulturno dediščino na lokalni in nacionalni ravni.
Prenosi
Literatura
Castles, Stephen, Mark J. Miller (2003). The Age of Migration: International Population Movements in the Modern World. New York: Guilford Press.
Corti, Paola (2002). Female Migration from Northern Italy to France. Women, Gender, and Transnational Lives: Italian Workers of the World (ur. Donna Gabaccia, Franca Iacovetta). Toronto: University of Toronto Press, 133–159.
Donato, Katharine M., Gabaccia, Donna, Holdaway, Jennifer, Manalansan, Martin, Pessar, Patricia R. (2006). A Glass Half Full? Gender in Migration Studies. International Migration Review 40/1, 3–26.
Douek, Ellis (2004). A Middle Eastern Affair. London: Peter Halban.
Drnovšek, Marjan (2001). Izseljenec: Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Katalog razstave. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine.
Drnovšek, Marjan (2003). Emigration of Slovene Women: A Short Historical View. Dve domovini / Two Homelands 17, 29–46.
Ehrenreich, Barbara, Arlie Russel Hochschield (ur.) (2002). Global Woman: Nannies, Maids, and Sex Workers in the New Economy. New York: Metropolitan Books.
Hahn, Sylvia (2001). Nowhere at Home? Female Migrants in the Nineteenth Century Habsburg Empire. Women, Gender and Labour Migration: Historical and Global Perspectives (ur. Pamela Sharpe). London, New York: Routledge, 108–126.
Hahn, Sylvia (2012). Historische Migrationsforschung. Frankfurt, New York: Campus Verlag.
Harzig, Christiane (2006). Domestics of the World (Unite?): Labor Migration Systems and Personal Trajectories of Household Workers in Historical and Global Perspective. Journal of American Ethnic History 25, 48–73.
Hoerder, Dirk, Amarjit, Kaur (ur.) (2013). Proletarian and Gendered Mass Migrations: A Global Perspective on Continuities and Discontinuities from the 19th to the 21st Centuries. Leiden, Boston: Brill.
Humar, Vesna (2009). Moda iz baula. Produkcija Vitel: Slovenija
Kalc, Aleksej (2013). Vidiki razvoja prebivalstva Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne. Acta Histriae 21, 683–706.
Koprivec, Daša (2008). Egiptovski otroci in njihove varuške aleksandrinke. Etnolog 18/69, 167–186.
Koprivec, Daša (2010). Migrations of the Children of the Alexandrian Women from the 1930s to the 1960s. Dve domovini / Two Homelands 32, 93–104.
Koprivec, Daša (2013). Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Ljubljana: ZRC SAZU.
Ledinek Lozej Špela, Rogelja, Nataša (2012). Šavrinka, Šavrini in Šavrinija v etnografiji in literaturi. Slavistična revija 60/3, 537–547, 549–560.
Makuc, Dorica (1993, 2006). Aleksandrinke. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2009). Luisa Passerini in raziskovanje migracij v kontekstu subjektivnosti. Dve domovini / Two Homelands 29, 93–101.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2013). Aktualnost raziskovanja in proučevanja migrantskega dela žensk v kontekstu aleksandrinstva. Razprava ob knjigi Daše Koprivec Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Etnolog 23, 189–199.
Milharčič Hladnik, Mirjam, Mlekuž, Jernej (ur.) (2014). Going Places: Slovenian Women’s Stories on Migration. Akron: The University of Akron Press.
Passerini, Luisa (2008). Ustna zgodovina, spol in utopija. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Però, Franco, Vascotto, Patrizia (ur.) (2011). Le rotte di Alexandria, Po aleksandrijskih poteh. Trieste: Edizioni Universita di Trieste.
Pevec, Metod (2011). Aleksandrinke. Produkcija Emotion film: Slovenija, Egipt.
Roškar, Saša (2014). Slamnikarice Abroad and at Home. Going Places: Slovenian Women's Stories on Migration (ur. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Akron: The University of Akron Press.
Škrlj, Katja (2009). Komaj sem čakala, da zrastem in postanem aleksandrinka: Demitizacija aleksandrink. Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb (ur. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU, 143–189.
Schrover, Marlou (2013). Feminization and Problematization of Migration: Europe in the Nineteenth to Twentieth Centuries. Proletarian and Gendered Mass Migrations: A Global Perspective on Continuities and Discontinuities from the 19th to the 21st Centuries (ur. Dirk Hoerder, Kaur Amarjit). Leiden, Boston: Brill, 103–131.
Sharpe, Pamela (ur.) (2001). Women, Gender and Labour Migration: Historical and Global Perspectives. London, New York: Routledge.
State of World Population 2006. A Passage to Hope: Women and International Migration, http://www.unfpa.org/public/publications/pid/379 (15. 1. 2014).
Tomšič, Marjan (2002). Grenko morje. Ljubljana: Kmečki glas.
Tomšič, Marjan (2006). Južni veter. Ljubljana: Društvo 2000.
Verginella, Marta (2011). Aleksandrinke med mitom in resničnostjo. Le rotte di Alexandria / Po aleksandrijskih poteh (ur. Franco Però, Patrizia Vascotto). Trieste: Edizioni Universita di Trieste, 163–176.
Zorn, Peter (2012). Aleksandrinke so prišle domov. Nova Gorica: Educa.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
