Žensko priseljevanje in zaposlovanje v Trstu na prelomu 19. in 20. stoletja
Ključne besede:
ženske migracije, žensko zaposlovanje, Trst, urbanizacija, zgodovina mestPovzetek
Prispevek obravnava žensko priseljevanje in zaposlovanje v Trstu na podlagi podatkov popisne stati- stike. Začenja s prikazom izvorne geografije migracijskih tokov in dejavnikov, ki so vplivali na njihov obseg, časovno dinamiko in spolno sestavo. Nadaljuje s predstavitvijo ženskega zaposlovanja, ki se je osredotočalo na obrti in služenje po domovih, in demografije ženskega pridobitnega dela, ki je bilo večinoma povezano z mladostjo in s samskim stanom. V tretjem delu predstavlja krajevni izvor gospo- darsko aktivnih žensk, vključevanje na delovni trg in porazdelitev po posameznih segmentih, pri čemer so mestne ženske težile k zaposlovanju v obrtnih dejavnostih, hišno delo pa je bilo večinoma v domeni priseljenk. Ta delitev izhaja iz specifik poklicnih dejavnosti in korelacij med različnim socialnim polo- žajem in življenjskimi aspiracijami mestnih ter priseljenih žensk. Prispevek se dotakne tudi vprašanja verodostojnosti statističnega izkazovanja ženskega udejstvovanja v gospodarstvu in vidikov migracije.
Prenosi
Literatura
Bade, Klaus (2005). Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes. Ljubljana: Založba /*cf.
Cattaruzza, Marina (1979). La formazione del proletariato urbano: Immigrati, operai di mestiere, donne a Trieste dalla metà del secolo XIX alla prima guerra mondiale. Torino: Musolini editore.
Dorsi, Pier Paolo (1996). I »regnicoli«: Una componente dimenticata della società triestina in età asburgica. Trieste, Austria, Italia tra Settecento e Novecento: Studi in onore a Elio Apih (ur. Marina Cattaruzza). Udine: Del Bianco, 113−130.
Dukovski, Darko (2012). Habsburški popisi stanovništva kao izvor podataka za društvenu i ekonomsku povijest: Procesi modernizacije u Istri – usporedne statistike Kopra i Pule. Prvi moderni popis stanovništva u Istri – Il primo censimento demografico moderno in Istria – Prvi moderni popis prebivalstva v Istri (ur. Aleksej Kalc). Koper/Capodistria: Histria Editiones, 333−356.
Finzi, Roberto, Panariti, Loredana, Panjek, Giovanni (ur.) (2003). Storia economica e sociale di Trieste. La città dei traffici: 1719−1918. Trieste: Lint.
Frühbauer, Attilio (1906). Censimento della popolazione a Trieste al 31 dicembre 1900: Età, stato civile, professione o condizione, immigrazione. Trieste: Il Municipio Di Trieste Editore.
Gribaudi, Maurizio (1987). Itinéraires ouvriers: Espaces et groupes sociaux au début du XXe siècle. Paris: Éditions de l’EHESS.
Groppi, Angela (1996). Lavoro e proprietà delle donne in età moderna. Il lavoro delle donne (ur. Angela Groppi). Roma, Bari: Laterza, 119−163.
Hahn, Sylvia (2001). Nowhere at Home? Female Migrants in the Nineteenth Century Habsburg Empire. Women, Gender and Labour Migration, Historical and Global Perspectives (ur. Pamela Sharpe). London, New York: Routledge, 108–126.
Hahn, Sylvia (2012). Historische Migrationsforschung. Frankfurt, New York: Campus Verlag.
Jakomin, Dušan (1987). Škedenjska krušarca − Servola: La portatrice di pane. Trst: Dom Jakoba Ukmarja.
Kalc, Aleksej (2008). Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju. Koper: Knjižnica Annales.
Kalc, Aleksej (2013). Vidiki razvoja prebivalstva Goriško-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne. Acta Histriae 21/4, 1−24.
Kocka, Jürgen, Haupt, Heinz-Gerhard (1996). Vecchie e nuove classi nell’Europa del XIX secolo. Storia d’Europa: 5: L’età contemporanea, secoli XIX−XX (ur. Paul Bairoch, Erik J. Hobsbawm). Torino: Einaudi, 675−750.
La popolazione (1878). La popolazione di Trieste nel 1875: Resoconto ufficiale del censimento generale della popolazione effettuato secondo lo stato del 31 dicembre 1875. Trieste: Civico Ufficio Statistico Anagrafico.
Lazzarini, Antonio (1981). Campagne venete ed emigrazione di massa (1866−1900). Vicenza: Istituto per le ricerche di storia sociale e di storia religiosa.
Ledinek Lozej, Špela, Rogelja, Nataša (2012). Šavrinka, Šavrini in Šavrinija v etnografiji in literaturi = The Šavrinka, Šavrin, and Šavrinija in Ethnography and Literature. Slavistična revija 60/3, 537–560.
Micelli, Francesco (1991): L’emigrazione dal »Friuli orientale«. Economia e società nel Goriziano tra ‘800 e ‘900: Il ruolo della Camera di Commercio (1850−1915 (ur. Furio Bianco, Maria Masau Dan). Monfalcone: Edizioni della Laguna, 173−190.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2009). Ustna zgodovina Luise Passerini in raziskovanje migracij v kontekstu subjektivnosti. Dve domovini / Two Homelands 29, 93–101.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2014). Pomen biografske metode za re-kreacijo spomina na ženske delovne migracije iz Goriške. Dve domovini / Two Homelands 40.
Österreichische Statistik (1882−1914): Ergebnisse der Volkszählungen etc., Band XXXII, Heft 1, 2, 5 (1890); Band LXIII, Heft 1, 2; Band LXIV, Heft 1, 2 (1900); Band 1 Neue Folge, Heft 1, 2; Band 2 Neue Folge, Heft 1 (1910). Dunaj: K. k. Statistische Central-Commission.
Page Moch, Leslie (1992). Moving Europeans: Migration in Western Europe since 1650. Bloomington, Indianapolis: Indiana Universiry Press.
Pescarolo, Alessandra (1996). Il lavoro e le risorse delle donne in età contemporanea. Il lavoro delle donne (ur. Angela Groppi). Roma, Bari: Laterza, 299−344.
Ramella, Franco (2008). Variazioni sul tema delle donne nelle migrazioni interne. Donne e uomini migranti (ur. Angiolina Arru, Daniela Caglioti, Franco Ramella). Roma: Donzelli, 108−144.
Repinc, Martina (1990). Perice v vaseh tržaškega Brega (od 1918 do zatona obrti). Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani.
Rosental, Paul-André (1999). Les sentiers invisibles: Espaces, familles et migrations dans la France du XIXe siècle. Paris: Éditions de l’EHESS.
Steidl, Annemarie (2009). Introduction. European mobility. Internal, international, and transatlantic moves in the 19th and early 20th centuries (ur. Annemarie Steidl, Josef Ehmer, Stan Nadel, Hermann Zeitlhofer). Göttingen: V & R unipress, 7−16.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
