Aleksandrinke kot nosilke časti narodne skupnosti v dopisu Karola Pečnika iz Egipta (1897)
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2016.1.12Ključne besede:
Karol Pečnik, Egipt, aleksandrinke, ženske, migracija, narodnostPovzetek
Prispevek predstavlja dopis zdravnika Karola Pečnika iz Aleksandrije. Leta 1897 je izšel v treh številkah goriškega lista Soča 1897 in se v veliki meri dotika slovenskih izseljenk v Egiptu, tako imenovanih aleksandrink. Pečnikov odnos do izseljevanja ni a priori negativen in moralno obtoževanje v nasprotju z drugim takratnim časopisnim ukvarjanjem z aleksandrinkami pri njem ni v prvem planu. Njegova glavna skrb je (narodno zavedna) ženska, ki je v tujem, mestnem okolju v veliki nevarnosti, da uide z narodnega sita. Njegov dopis priča, da so bile ženske kot pomemben element zamišljanja naroda v stiku s tujerodnim elementom – na mejah narodnega telesa – potencialna nevarnost za kontaminacijo naroda.
Prenosi
Literatura
Bade, Klaus J. (2005). Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes. Ljubljana: Založba *cf.
Baskar, Bojan (2013). Spremna študija. Od aleksandrink do Aleksandrije. Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev (avtorica Daša Koprivec). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 135–152.
Biancani, Francesca (2014). International Migration and Sex Work in Early Twentieth-Century Cairo. A Global Middle East: Mobility, Materiality and Culture in the Modern Age, 1880–1940 (ur. Liat Kozma, Cyrus Schayech, Avner Wishnitzer). London: I. B. Tauris, 109–133.
Drnovšek, Marjan (2004). Izseljenske v očeh javnosti. Ženske skozi zgodovino: Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev (ur. Aleksander Žižek). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 383–393.
Drnovšek, Marjan (2007). Krekova vestfalska pisma: Versko-moralni, narodno-kulturni in politični pogledi in izseljenstvo. Dve domovini / Two Homelands 26, 75–96.
Drnovšek, Marjan (2010). Izseljevanje, »rakrana« slovenskega naroda. Ljubljana: Nova revija.
Fischer, Jasna (1984). Čas vesolniga socialnega punta se bliža: Socialna in politična zgodovina delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Ljubljana: Krt.
Geertz, Clifford (1973). The Interpretation of Cultures. New York: Basic Books.
Hobsbawm, Erich (2007). Nacije in Nacionalizem po letu 1780: Program, mit in resničnost. Ljubljana: Založba *cf.
Hroch, Miroslav (2000). Social Preconditions of National Revival in Europe: A Comparative Analysis of the Social Composition of Patriotic Groups Among the Smaller European Nations. New York: Columbia University Press.
Jezernik, Božidar (2013). Nacionalizacija preteklosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kalc, Aleksej (2011). Aleksandrinke: Izstopajoči pojav na kompleksnem migracijskem prizorišču. Le rotte di Alexandria / Po aleksandrijskih poteh (ur. Franco Pero, Patrizia Vascotto). Trst: Edizioni Universita di Trieste, 199–219.
Kalc, Aleksej (2013). Vidiki razvoja prebivalstva Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne. Acta histriae 21/4, 1–24.
Kalc, Aleksej (2014). Žensko priseljevanje in zaposlovanje v Trstu na prelomu 19. in 20. stoletja. Dve domovini / Two Homelands 40, 11–22.
Kalc, Aleksej (2015). Migration Movements in Goriška in the Time of Aleksandrinstvo. From Slovenia to Egypt: Aleksandrinke’s Trans-Mediterranean Domestic Workers’ Migration and National Imagination (ur. Mirjam Milharčič Hladnik). Götingen: V & R unipress, 49–72.
Koprivec, Daša (2006). Aleksandrinke – življenje v Egiptu in doma. Etnolog 16, 97–115.
Koprivec, Daša (2008). Egiptovski otroci in njihove varuške aleksandrinke. Etnolog 18, 167–186.
Koprivec, Daša (2009). Pričevanja otrok aleksandrink o življenju v Egiptu v prvi polovici 20. stoletja. Etnolog 19, 99–116.
Koprivec, Daša (2011a). Podoba aleksandrinke dojilje. Historični seminar (ur. Katarina Šter idr.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 55–73.
Koprivec, Daša (2011b). Migracije otrok aleksandrink od tridesetih do šestdesetih let 20. stoletja. Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje: Kulturnozgodovinski vidik (ur. Janja Žitnik Serafin). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 43–52.
Koprivec, Daša (2013). Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Makuc, Dorica (1993). Aleksandrinke. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
Marušič, Branko (1988). Slovenski periodični tisk na Goriškem. Jadranski koledar 1987. Trst: ZTT, 223–232.
Marušič, Branko (1985). Primorski čas pretekli: Prispevki za zgodovino Primorske. Koper itd.: Lipa itd.
Melik, Vasilij (1970). O razvoju slovenske nacionalno-politične zavesti 1861–1918. Zgodovinski časopis 1/2, 38–50.
Mihurko Poniž, Katja (2009). Evine hčere: Konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848–1902. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici.
Mihurko Poniž, Katja (2011). Reprezentacije aleksandrink v prozi Marjana Tomšiča. Dve domovini / Two Homelands 34, 47–62.
Miklavčič Brezigar, Inga (2003). Od Goriške do Afrike v spomin na aleksandrinke. Zgodovina v šoli 12/1–2, 26–31.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2014). Pomen biografske metode za re-kreacijo spomina na ženske delovne migracije iz Goriške. Dve domovini / Two Homelands 40, 23–34.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2015). Trans-Mediterranean Women Domestic Workers: Historical and Contemporary perspectives. From Slovenia to Egypt: Aleksandrinke’s Trans-Mediterranean Domestic Workers’ Migration and National Imagination (ur. Mirjam Milharčič Hladnik). Götingen: V&R unipress, 11–38.
Mlekuž, Jernej (2015).The Newspsper Images of Aleksandrinke and the National Imagination. From Slovenia to Egypt: Aleksandrinke’s Trans-Mediterranean Domestic Workers’ Migration and National Imagination (ur. Mirjam Milharčič Hladnik). Götingen: V&R unipress, 173–194.
Nežmah, Bernard (2012). Časopisna zgodovina novinarstva: Na Slovenskem med letoma 1797–1789. Ljubljana: Študentska založba.
Pah.[or], M[ilan] (1998). Soča [geslo]. Enciklopedija Slovenije, 12 zvezek (ur. Marjan Javornik). Ljubljana: Mladinska knjiga, 133.
Slapšak, Svetlana (2000). Ženske ikone 20. stoletja 1. Ljubljana: Urad za žensko politiko.
Škrlj, Katja (2009). Komaj sem čakala, da zrastem in postanem aleksandrinka: Demitizacija aleksandrink. Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb (ur. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 143–189.
Šuklje, Fran (1929). Iz mojih spominov. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
Testen, Petra (2010). Hišne pomočnice – žensko delo v mreži narodnih in socialnih odnosov na Goriškem v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani [doktorska disertacija].
Testen, Petra (2013). Služkinje kot del slovenske narodne skupnosti na Goriškem ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Eliminacionizem in emancipacija: Zbornik razprav (ur. Igor Grdina). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 45–61.
Verginella, Marta (2006). Ženska obrobja: Vpis žensk v zgodovino Slovencev. Ljubljana: Delta.
Verginella, Marta (2011). Aleksandrinke med mitom in resničnostjo. Le rotte di Alexandria / Po aleksandrijskih poteh (ur. Franco Pero, Patrizia Vascotto). Trst: Edizioni Universita di Trieste, 163–176.
Vodopivec, Peter (1994). Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje: Prispevek k zgodovini žensk v slovenskem prostoru (1848–1900). Zgodovina za vse: Vse za zgodovino 1/2, 30–44.
Vodopivec, Peter (2006). Od Pohlinove slovnice do samostojen države: Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan.
Vodopivec, Peter (2006a). O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana: Inšitut za novejšo zgodovino.
Žnidaršič Žagar, Sabina (2012). Komparativni problemi avstrijske statistike, s posebnim poudarkom na statistiki dela. Prvi moderni popis stanovništva u Istri / Il primo censimento demografico moderno in Istria / Prvi moderni popis prebivalstva v Istri (ur. Aleksej Kalc). Koper: Histria Editiones, 295–320.
Walkowitz, Judith (2001). Prostitution and Victorian society: Women, class, and the state. Cambridge, New York : Cambridge University Press.
Wingfield, Nancy (2001). Destination: Alexandria, Buenos Aires, Constantinople: “White-Slavers” in Late Imperial Austria. Journal of the History of Sexuality 20/2, 291–311.
Yuval-Davis, Nira (2009). Spol in nacija. Ljubljana: Sophia.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
