Uvod v tematski sklop
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2017.1.07Povzetek
.
Prenosi
Literatura
Bajt, Veronika (2016). Anti-Immigration Hate Speech in Slovenia. Razor-Wired: Reflections on Migration Movements through Slovenia in 2015 (eds. Neža Kogovšek Šalamon, Veronika Bajt). Ljubljana: Peace Institute, 51-62.
Bobnič, Robert, Vezovnik, Andreja (2013). Diskurz o islamu ali dispozitiv izjav in objekta: Primer islamskega versko-kulturnega centra. Časopis za kritiko znanosti 40, i.e. 41/251, 34-53.
Doupona Horvat, Marjeta, Verschueren, Jef, Žagar, Igor Ž. (2001). Retorika begunske politike v Sloveniji: Pragmatika legitimizacije. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Jalušič, Vlasta (2001). Ksenofobija ali samozaščita? Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti (ed. Brankica Petković). Ljubljana: Mirovni inštitut, 12-43.
Kogovšek Šalamon, Neža, Bajt, Veronika (2016). Introduction. Razor-Wired: Reflections on Migration Movements through Slovenia in 2015 (eds. Neža Kogovšek Šalamon, Veronika Bajt). Ljubljana: Peace Institute, 7-10.
Kralj, Ana (2008). Nezaželeni? Medijske in politične konstrukcije tujcev v Sloveniji. Dve domovini / Two Homelands 27, 169-190.
Kuzmanić, Tonči (1999). Bitja s pol strešice: Slovenski rasizem, šovinizem in seksizem. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Ladić, Maja, Vučko, Katarina (2016). Slovenia’s Response to Increased Arrivals of Refugees: We Don’t Want Them, But We Also Don’t Understand Why They Don’t Want to Stay. Razor-Wired: Reflections on Migration Movements through Slovenia in 2015 (eds. Neža Kogovšek Šalamon, Veronika Bajt). Ljubljana: Peace Institute, 15-30.
Lunaček Brumen, Sarah, Meh, Ela (2016). »Vzpon in padec« koridorja. Časopis za kritiko znanosti XLIV/264, 21-45.
Mlekuž, Jernej (2008). Čapac.si, or on burekalism and its bites: An analysis of selected images of immigrants and their descendants in Slovenian media and popular culture. Dve domovini / Two Homelands 28, 23-37.
Pajnik, Mojca (2003). Poročanje medijev o marginaliziranih skupinah. Socialno delo 42/2, 87-94.
Pajnik, Mojca (2007). Medijske podobe o beguncih. Socialno delo 46/1–2, 1-11.
Pajnik, Mojca (2008). Mnenja o migrantih v tisku: Potreba po korektivu javnomnenjskega raziskovanja. Annales. Series hitoria et sociologia 18/1, 219-232.
Pušnik, Maruša (1999). Konstrukcija slovenske nacije skozi medijsko naracijo. Teorija in praksa 36/5, 796-808.
Pušnik, Maruša (2003). Moralizacija kot estetski projekt dokumentarnega žurnalizma: O urbanih legendah, meganormalnosti in globokem tovarištvu. Teorija in praksa 40/2, 267-286.
Pušnik, Maruša (2008). Narrating and doing otherness through the aesthetics of media texts. Multicultural dilemmas: Identity, difference, otherness (eds. Wojciech Kalaga, Marzena Kubisz). Frankfurt am Main: P. Lang, 129-139.
Vezovnik, Andreja (2013). Representational discourses on the Erased of Slovenia: From human rights to humanitarian victimization. Journal of language and politics 12/4, 606-625.
Vezovnik, Andreja (2015a). Balkan immigrant workers as Slovenian victimized heroes. Slavic Review 74/2, 244-264.
Vezovnik, Andreja (2015b). Ex-Yugoslavian immigrant workers in Slovenia: Between Balkanization and victimization. Dve domovini / Two homelands 41, 11-22.
Vezovnik, Andreja (2017, forthcoming). Securitizing Migration in Slovenia: A Discourse Analysis of the Slovenian Refugee Situation. Journal of Immigrant and Refugee Studies.
Vidmar Horvat, Ksenija (2007). Piramidalna napaka: Medijska cenzura in televizijski raizem informativno-zabavne oddaje Piramida. Dialogi 43/78, 131-148.
Žagar, Igor Ž. (2004). How “refugees” became “illegal migrants”. Journal of Intercultural Communication 7, http://www.immi.se/intercultural/nr7/zagar.htm.
Žagar, Igor Ž. (2009). The (re)construction of refugees in Slovenian media. Discourse and transformation in Central Eastern Europe (eds. Aleksandra Galasinska, Michal Krzyzanowski). New York: Palgrave Macmillan, 75–92.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
