Začetki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Nemčiji v 20. stoletju
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2021.2.14Ključne besede:
Slovenke, Slovenci v Nemčiji, dopolnilni pouk slovenščine, ekonomski migrantiPovzetek
Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.
Prenosi
Literatura
Arlt, Elisabeth, Lorber, Verena (2015). Lebenswege: Slowenische »Gastarbeiterinnen in der Steiermark« = Življenjske poti: Slovenske »zdomske delavke« na avstrijskem Štajerskem. [Laafeld]: Pavelhaus = Pavlova hiša = Pavel house.
Bade, Klaus J. (2005). Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes. Ljubljana: Založba /*cf.
Bečan, Marjan idr. (2004). Slovenska sobotna šola v Münchnu: 30 let. Ljubljana: Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Slovenska župnija v Münchnu.
Brunnbauer, Ulf (2009). Labour Emigration from the Yugoslav Region from the late 19th Century until the End of Socialism: Continues and Changes. Transnational societies, transterritorial politics: Migrations in the (Post-) Yugoslav region: 19th–21st Century (ur. Ulf Brunnbauer). München: R. Oldenbourg, 17–49.
Castles, Stephen, Miller, Mark J. (2009). The Age of Migration: International Population Movements in the Modern World. New York: Guilford Press.
Čepič, Zdenko (2010). Zdomstvo. Migracije in slovenski prostor od antike do danes (ur. Peter Štih, Bojan Balkovec). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 395–412.
Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture 2019/20. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Stičišče – slovenščina za Slovence po svetu.
Drnovšek, Marjan (2012). Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Eick, Simone (2017). Deutsches Auswanderer Haus: Das Buch zum Museum der Aus- und Einwanderung/German Emigration Center: The Museum for Emigration and Immigration Book. Bremerhaven: Dah.
Gostič, Maja (2019). Izkušnje bivanja in dela sodobnih slovenskih izseljencev v Avstriji in Nemčiji. Dve domovini / Two Homelands 50, 217–236.
Japelj Carone, Liza (ur.) (2016). Mi, ki smo odšli: Pričevanja pariških Slovencev povojne generacije. Korenine (posebna številka). Châtillon: Društvo Slovencev v Parizu.
Kalc, Aleksej, Milharčič Hladnik, Mirjam, Žitnik Serafin, Janja (2020). Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Knauf, Diethelm (2010). To Govern is to Populate! Migration to Latin America. Living Home: Migration Yesterday and Today (ur. Diethelm Knauf, Barry Moreno). Bremen: ETB, 141–153.
Koordinacija slovenskih društev v južni Nemčiji (2020). Društva, https://koslovenija.wordpress.com/ (25. 2. 2021).
Leggewie, Claus (2010). Germany as an Immigrant Country. Leaving Home: Migration Yesterday and Today (ur. Diethelm Knauf, Barry Moreno). Bremen: ETB, 241–247.
Lukšič Hacin, Marina (2018). Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi. Dve domovini / Two Homelands 48, 55–72.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2020). Kolektivna izkušnja prebežništva in drugih oblik izseljevanja mladih po drugi svetovni vojni v pisnih, ustnih in drugih avto/biografskih virih. Dve domovini / Two Homelands 51, 151–166, https://doi.org/10.3986/dd.2020.1.09.
Milharčič Hladnik, Mirjam, Vižintin, Marijanca Ajša (2020). Življenjske zgodbe slovenskih izseljenk, izseljencev: Jana in Franc Kolman – od ekonomske migracije do slovenskega društva. Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva 1945–1991: Raziskovalno poročilo (ur. Marina Lukšič Hacin, Mirjam Milharčič Hladnik, Damir Josipovič, Aleksej Kalc, Marijanca Ajša Vižintin). Ljubljana: Založba ZRC, 308–340.
Olaj, Jože, Rupnik, Anton (1975). 4. Srečanje slovenskih društev Zapadne Evrope, Bled - Essen, 1975. Essen: Kulturno-prosvetno in športno društvo »Bled«.
Pahič, Jože (2020). Slovenska društva v Nemčiji v severni koordinaciji. E-pošta, pridobljena v projektu Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva (1945–91).
Pogačnik, Marko idr. (1978). 6. Srečanje slov. društev zah. Evrope 1978: Velika kulturna in športna manifestacija slovenskih društev zahodne Evrope 10. 6. 1978 v svetovno znani dvorani Jahrhunderthalle. Frankfurt/M: Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava.
Rogelj, Janez (2011). 60 let Slovenske izseljenske matice je enako 40 let vzpona in razvoja ter 20 let opravičevanja in dokazovanja. Rodna gruda: Zbornik ob 60-letnici (ur. Mihael Glavan idr.). Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 17–50.
SKUD Triglav Stuttgart e. V.: 30 let = [30] Jahre: 1970–2000, 2000. Stuttgart: Slowenischer Kultur- und Kunstverein = Slovensko kulturno-umetniško društvo.
Slavec, Ingrid (1982). Slovenci v Mannheimu. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Svetek, Lev (1985). Pravice in dolžnosti: Socialna in ekonomska varnost naših delavcev na tujem. Ljubljana: Delavska enotnost.
Šabjan, Jože (1984). 9. Srečanje slovenskih društev zahodne Evrope: Moravske Toplice '84: Bilten. [S. l.]: Organizacijski odbor 9. srečanja.
Štrubelj, Zvone (2012). Temna in zamolčana stran slovenskega izseljenstva v Nemčiji: Socialna delavka Doroteja Oblak v pogovoru z dr. Zvonetom Štrubljem. Stuttgart: Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda.
Štumberger, Saška (2005). Slovenski selitveni tokovi v Nemčijo in spreminjanje vloge slovenščine. Dve domovini / Two Homelands 22, 95–114.
Tensundern, Božidar (1973). Vestfalski Slovenci: Spomini dušnega pastirja za Slovence Božidarja Tensunderna. Celovec: Družba sv. Mohorja.
Toš, Niko idr. (2014). Vrednote v prehodu IX.: Iz zakladnice socioloških raziskav: Migracije Slovencev (1973–1987) in socialne strukture jugoslovanske družbe (1983–1987). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK; Dunaj: Echoraum.
Vižintin, Marijanca Ajša (2016). Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji: Dvajset let povezovanja slovenskih organizacij na posvetih. Dve domovini / Two Homelands 43, 157–170.
Vižintin, Marijanca Ajša (2017). Povezovanje Slovencev v Nemčiji na prehodu stoletij in generacij. Raziskovanje slovenskega izseljenstva: Vidiki, pristopi, vsebine (ur. Janja Žitnik Serafin, Aleksej Kalc). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 153–169.
Vižintin, Marijanca Ajša, Lukšič Hacin, Marina, Gostič, Maja (2020). Samo visoko izobraženi se izseljujejo. Pa je to res?: Zaključno poročilo. Ljubljana: Založba ZRC.
Werner, Erich Wilhelm (1985). Slovenci v Porurju. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica.
Wörsdörfer, Rolf (2017). Vom »Westfälischen Slowenen« zum »Gastarbeiter«: Slowenische Deutschland-Migrationen im 19. und 20. Jahrhundert. Paderborn: F. Schöningh.
Zupančič, Jernej (2001). Slovensko izseljenstvo v Evropi po drugi svetovni vojni. Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (ur. Milica Trebše Štolfa, Matjaž Klemenčič). Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 291–299.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
