Slovenska narodnozabavna glasba kot nesnovna kulturna dediščina: Kritična analiza diskurzov in praks dediščinskih vratarjev v Sloveniji in slovenskih diasporah
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2023.2.05Ključne besede:
narodnozabavna glasba, dediščinski vratarji, hibridnost, Slovenci v tujini, SlovenijaPovzetek
Avtorici v članku na podlagi analize trinajstih intervjujev s tujimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi predstavniki muzejev in festivalov narodnozabavne glasbe (NZG) predstavita, na kakšne načine ti dediščinski vratarji razumejo NZG kot dediščino. Pri tem analizirata tudi, v kolikšni meri definicije popularnoglasbenih žanrov kot kulturne dediščine v diasporah sovpadajo oz. se razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo deležniki iz matične domovine. Ugotavljata, da sodelujoči vratarji NZG kot dediščino praviloma razumejo bolj vključujoče, kot jo obravnavajo v praksi, ter da na razumevanje NZG pomembno vpliva premislek deležnikov o pomenu izseljencev in tujih vplivov na oblikovanje slovenske kulture.
Prenosi
Literatura
Baily, J. & Collyer, M. (2006). Introduction: music and migration. Journal of Ethnic and Migration Studies, 32(2), 167–182.
Bennett, T. (1995). The Birth of the Museum: History, Theory, Politics. Routledge.
Bobnič, R., Majsova, N., & Šepetavc, J. (2022). What is the affect of a merry genre?: The sonic organization of Slovenian folk pop as a (non)Balkan sound. Journal of sonic studies, 23(1). https://www.researchcatalogue.net/view/1599014/1599015
Boura, S. (2005). Imagining homeland: identity and repertories of a Greek labour-immigrant musician in Germany. Forum: Qualitative Social Research, 7(3). https://doi.org/10.17169/fqs-7.3.141
Brandellero, A. & Janssen, S. (2014). Popular music as cultural heritage: scoping out the field of practice. International Journal of Heritage Studies, 20(3), 224–240. https://doi.org/10.1080/13527258.2013.779294
Cvetko, I. (2007). Zvoki Slovenije: od ljudskih godcev do Avsenikov: razstava. Slovenski etnografski muzej.
Debevec, C. F. (2014). Slovenian Recordings Made in America Prior to World War II. Traditiones, 43(2), 97–117. https://doi.org/10.3986/Traditio2014430205
Gligorijević, J. (2021). Nation Branding in Two Major Serbian Music Festivals, Exit and Guča. Journal of Popular Music Studies, 33(1), 94–120.
Hafner-Fink, M., Kurdija, S., Malnar, B., Uhan, S., & Stankovič, P. (2022). Slovensko javno mnenje, 2021/1: ogledalo javnega mnenja, stališča o zdravju in zdravstvu (ISSP 2021), stališča o tožilstvu in pravosodju, šport, glasba. Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ADP_SJM211_V1
Hafstein V. (2015). Making Intangible Heritage. El Condor Pasa and other Stories from UNESCO. Indiana University Press.
Hardwick-Franco, K. (2010). Slovenian folk music and identity maintenance in Port Lincoln, South Australia: Thesis. University of Adelaide, Elder Conservatorium of Music.
Harrison, R. (2013). Heritage: critical approaches. Routledge.
Hlede, A. (2020). Števerjan je preprosto treba doživeti! Števerjanski vestnik, LI(2), 7.
Hobsbawm, E. (1983). Mass-Producing Traditions: Europe, 1870–1914. V E. Hobsbawm & T. Ranger (ur.), The Invention of Tradition (str. 263–307). Cambridge University Press.
Hofman, A. (2014). Music Heritage in Relocation: The “Guča na Krasu” Festival. Dve domovini / Two Homelands, 39(2014), 73–87.
Kirshenblatt-Gimblett, B. (1998). Destination Culture: Tourism, Museums, and Heritage. University of California Press.
Klein, E. (2005). Maltese Australian Ghana performance and debates of home. Journal of Intercultural Studies, 26(1–2), 57–73.
Knific, B. (2005). Kostumiranje narodno-zabavnih ansamblov. Traditiones, 34(2), 155–177.
Kunej, D., & Kunej, R. (2016). Glasba z obeh strani: Gramofonske plošče Matije Arka in Hoyer tria. ZRC SAZU.
Lidskog, R. (2016). The role of music in ethnic identity formation in diaspora: A research review. International Social Science Journal, 66, 23–38. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/issj.12091
Lojze Slak. (b. n. d.). Pridobljeno na https://www.lojzeslak.com
Macdonald, S. (2013). Memorylands. Heritage and Identity in Europe today. Routledge.
Majsova, N. (2016). The aesthetics of Slovene popular music for different generations of Slovene listeners: the contribution of audience research. Popular Music and Society, 39(1), 76–96. https://doi.org/10.1080/03007766.2015.1061353
Majsova, N., & Šepetavc, J. (2023). Slovenska narodnozabavna glasba: Kulturna dediščina in turistični produkt skozi perspektivo deležnikov (2022). Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ADP_NZG221_V1
March, R. (2019). American Polka in the Media: From Next to Nothing to 24/7. Transatlantica, 1(2019). https://doi.org/10.4000/transatlantica.14042
Molek, N. (2017a). Avsenik in Buenos Aires: Transnational identification processes through polka performances among the descendants of Slovenian political exiles in Argentina. Studia ethnologica Croatica, 29(1), 357–381. https://doi.org/10.17234/SEC.29.13
Molek, N. (2017b). “Songs from the homeland” – popular music performance among descendants of Slovenian refugees in Argentina: the case of Slovenski Inštrumentalni Ansambel. Dve domovini / Two Homelands, 46(2017), 23–37.
Narodno-zabavna glasba. (2017). Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/narodno-zabavna-glasba
Register nesnovne kulturne dediščine. (b. n. d.). OPSI – Odprti podatki Slovenije, Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. https://podatki.gov.si/dataset/register-zive-nesnovne-kulturne-dediscine
Robinson, M., & Silverman, H. (2015). Mass, modern, and mine: heritage and popular culture. V M. Robinson & H. Silverman (ur.), Encounters with Popular Pasts (str. 1–30). Springer. https://doi.org/10.1007/978-3-319-13183-2_1
Shuval, J. (2000). Diaspora migration: definitional ambiguities and a theoretical paradigm. International Migration, 38(5), 41–56.
Sivec, I. (1998). Vsi najboljši muzikanti. I. del – Od začetka do leta 1973. Založba ICO.
Smith, L. (2006). Uses of Heritage. Routledge.
Stanković, P. (2014). When alternative ends up as mainstream: Slovene popular music as cultural heritage. International Journal of Heritage Studies, 20(3), 297–315. https://doi.org/10.1080/13527258.2012.754368
Stanković, P. (2021). Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Založba FDV.
Stanković, P., & Bobnič, R. (2022). Občinstva sodobne slovenske narodnozabavne glasbe v kulturološki perspektivi. Družboslovne razprave, 38(100), 131–162. https://doi.org/10.51936/dr.38.100.131-162
Šabec, K. (2023). Between Home and the World: (Banal) Nationalism and the Absence of Otherness in Slovenian Folk-Pop Music. Družboslovne razprave, 39(103), 105–126. https://doi.org/10.51936/dr.39.102.105-126
Van der Hoeven, A., & Brandellero, A. (2015). Places of popular music heritage: the local framing of a global cultural form in Dutch museums and archives. Poetics, 51(2015), 37–53. https://doi.org/10.1016/j.poetic.2015.05.001
Van der Laarse, R. (2019). Europe’s Peat Fire: Intangible Heritage and the Crusades for Identity. V T. Lähdesmäki, L. Passerini, S. Kaasik-Krogerus & I. van Huis (ur.), Dissonant Heritages and Memories in Contemporary Europe (str. 79–134). Palgrave Macmillan.
Zevnik, L. (2014). Mapping popular music heritage in Slovenia. International Journal of Heritage Studies, 20(3), 281–296. https://doi.org/10.1080/13527258.2012.727454
Žigon, Z. (2004). Preservation of ethnic identity among Slovenian emigrants in the era of globalization. Dve domovini / Two Homelands, 19(2004), 25–35.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
