SLOVENSKI SELITVENI TOKOVI V NEMČIJO IN SPREMINJANJE VLOGE SLOVENŠČINE
Ključne besede:
Slovenci v Nemčiji, zdomci, izseljenci, migracije, dvojezičnost, slovenščinaPovzetek
Glede na čas, trajanje in vzroke preseljevanj so Slovence v Nemčiji poimenovali emigrant, zdomec, izseljenec, diaspora, v Nemčiji Gastarbeiter. Za Slovence, ki so po letu 1962 začasno prihajali v Nemčijo iz ekonomskih razlogov, se je uveljavil izraz zdomci. Kljub prvotno drugačnim načrtom se zdomci niso za stalno vračali in v novejših poročilih pogosto beremo tudi o izseljencih v Nemčiji. Čeprav je izraz zdomec v preteklosti pomenil »delavce na začasnem delu v tujini«, je raba upravičena tudi danes. V medijih izraz označuje tiste Slovence v tujini, ki ob večjih praznikih obiskujejo Slovenijo in se po tem ločijo od »pravih« izseljencev.
Položaj in vlogo slovenščine je zaradi vedno spreminjajočih se političnih in gospodarskih okoliščin težko opisati. Opis povojnih selitev in življenja v Nemčiji ter Jugoslaviji pokaže, da moramo današnje jezikovno znanje in vzorce govornega vedenja gledati kot nezaključen proces, ki so ga v preteklosti zaznamovale politične spremembe, gospodarske krize, negativni odnos do dvojezičnosti, strah pred prisilnim odhodom iz Nemčije, integracija v nemško družbo in osamosvojitev Slovenije, v prihodnosti pa ga bo zaznamovalo članstvo Slovenije v Evropski uniji, gospodarski položaj v obeh državah in sposobnost izkoristiti nove okoliščine sebi v prid.
Prenosi
Literatura
Altham m er, W alter (1997). Die politische Bedeutung des M igrationsproblem s in Deutschland. Migration und soziookonomische Transformation in Südosteuropa. Miinehen: Siidosteuropa-Ges, str. 25-30.
Drnovšek, M arjan (1993). Slovenci na Nemškem. Enciklopedija Slovenije, 7. knjiga. Ljubljana: M ladinska knjiga, str. 370.
— (1995a). Podobi M arxa in Engelsa na steni slovenskega delavca v Nemčiji. Slovenska kronika xx.. stoletja. 1900-1941. Ljubljana: Nova revija, str. 18.
— (1995b). Zahodna Evropa vabi pridne roke, str. 294.
— (1995c). Dom ovina in izseljenčevo domotožje, str. 361.
— (1995č). Vračanje izseljencev v domovino, str. 383.
H orvat, M artin in Lavš, Katarina (l995). 1z spom ina v spomin. O b 25-letnici slovenske župnije v Berlinu: 1969-1994. Berlin: Slovenska katoliška misija.
K lem enčič,M atjaž (1996). Izseljenske skupnosti in ustanavljanje novih držav v vzhodni Srednji Evropi: primer Slovencev. 1. del. Zgodovinski časopis 50/3, str. 391-409.
Kokalj, Zvone. Lastovka, glasilo slovenskega kulturno prosvetnega društva Lastovka. (Od 1979 do 1985).
Korpič Horvat, Etelka (1992). Zaposlovanje in deagrarizacijapomurskegaprebivalstva. M urska Sobota: Pom urska založba.
K revs, Uršula (1994). Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji. Slovenski izseljenski koledar 1994. K oledar za Slovence po svetu, 41. l etnik. Ljubljana: SIM.
Lipoglavšek Rakovec, Slava (1950). Slovenski izseljenci. Geografski vestnik XXII. Ljubljana: Geografsko društvo v Ljubljani, str. 3--{j0.
Lukšič Hacin, M arina (1995). K o tujina postane dom: resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Pirjevec, Jože (1995). Jugoslavija. Nastanek, razvoj ter razpadK aradjordjevičeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa.
Pirš, Tanja (1993). Slovenski starši so tu zelo cenjeni. Klepet z M iro Turk. Otrok in družina 42/9, str. 12.
Pucelj, Janez (1989). Kje si, domovina? Prelomni časi: zbornik predavanj s teološkega tečaja o aktualnih temah za študente in izobražence 1988/89. Ljubljana: Medškofijski odbor za študente, str. 214-249.
Sim ona, Gerd (1979). Sprachwissenschaft und politisches Engagem ent: Z u r Problem- und Sozialgeschichte einiger sprach-theoretischer, sprachdidaktischer und sprachpflegerischer Ansätze in der Germanistik des 19. und 20. Jahrhunderts. W einheim und Basel: Beltz Verlag, str. 203-204.
Slavec, Ingrid (1982). Slovenci v Mannheimu. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). 1994. Elektronska izdaja na plošči CDROM. Ljubljana, SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenskijezikFrana Ramovša, DZS d.d. in Amebis, d.o.o.
Stabej, M arko (2004). Slovenščina kot drugi/tuji jezik in slovensko jezikovno načrtovanje. Jezik in slovstvo 49/3-4, str. 5-16.
Stölting, W ilfried (1976). D er serbokroatisch-deutsche Bilinguismus jugoslaw ischer Schiiler. Südosteuropa und Südosteuropa-Forschung. Zur Entwicklung und Problematik d er Südosteuropa-Forschung. Symposium des Südosteuropa-Arbeitskreises d er Deutschen. Forschungsgem einschaft in West-Berlin von 17.-19. Oktober 1975. Hamburg.
Šket, Janez in Turk, Ciril (2000). Slovenci na Wiirltemberškem — nova domovina v Cerkvi. Ljubljana: Družina.
Štumberger, Saška (2004). Slovenščinapri dvojezičnih Slovencih vNemčiji. M agistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Švent, Rozina (1991). Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945: od begunskih taborišč preko naselitvenih središč po svetu v matično domovino. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres, N arodna in univerzitetna knjižnica.
Vukovič, Jasna in Maja (1999). Slovensko zdomstvo v ZR Nemčiji. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
W allraff, G ünter ('1988, 1985). Ganz unten: m it einer Dokum entation der Folgen. Köln: K iepenheuer & Witsch.
Werner, Erieh (1985). Slovenci v Porurju (1960). Ljubljana: Slovenska izseljenska matica.
Zupančič, Jernej (1999). Slovenci v Avstriji. Geografica Slovenia, 32. Ljubljana: Inštitut za geografijo.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
