ODZIV SLOVENSKIH UČITELJEV NA OTROKE PRISELJENCEV IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE
Ključne besede:
otroci priseljencev iz bivše Jugoslavije, slovenski osnovnošolski učitelji, učni uspeh, socialna inkluzija, odgovornost učiteljevPovzetek
Namen pričujočega članka je osvetliti položaj otrok priseljencev iz bivše Jugoslavije v slovenski osnovni šoli.
Sodobna šola pred učitelje postavlja nove in relativno visoke zahteve, ki naj bi prispevale k demokratizaciji odnosov in pravičnosti šole. Z vidika doseganja kvalitetnih izobraževalnih učinkov se pred učitelje postavlja zahteva po učni diferenciaciji in individualizaciji, ki naj bi učencem omogočala doseganje čim višjih nivojev znanj. Z vzgojnega vidika pa je pred učitelje postavljena zahteva po inkluziji vseh učencev, ki zmorejo ob maksimalni pomoči dosegati vsaj minimalne standarde znanja. Ta med drugim predpostavlja učiteljevo pripravljenost oblikovanja razredne skupnosti med seboj solidarnih in odgovornih posameznikov, ki zmorejo spoštovati in sprejemati različnost in na ta način razvijati zmožnost konstruktivnega sodelovanja v družbi različnih.
Zastavili smo si vprašanji, koliko se slovenski osnovnošolski učitelji čutijo odgovorni za učni uspeh in socialno vključenost otrok priseljencev. V zvezi s prvim vprašanjem smo reprezentativni vzorec osnovnošolskih učiteljev povprašali, ali dejavniki, vezani na značilnosti učenca, dogajanje v razredu in razmere doma, vplivajo na učno uspešnost učenca priseljencev in če da, v kolikšni meri. V zvezi z drugim vprašanjem pa smo preverjali, kakšno vlogo igrajo pri socialni vključitvi priseljenskega učenca v razred njegovi starši, otrok sam, starši ostalih otrok, ostali otroci in učitelj.
Rezultati raziskave kažejo, da se slovenski učitelji čutijo manj odgovorni za učni uspeh priseljenskega učenca kot za uspeh ostalih učencev, kot tudi, da se ne čutijo odgovorni za uspešno socialno inkluzijo otroka priseljencev v razred. Vprašanje torej je, čemu lahko pripišemo v raziskavi prepoznani občutek neodgovornosti učiteljev za otroke priseljencev?
Ugotavljamo, da bi bilo potrebno največjo pozornost namenjati tako ozaveščanju učiteljev o njihovi ključni vlogi pri doseganju vzgojno-izobraževalnih ciljev šolanja kot tudi senzibilizaciji učiteljev za realne težave učencev priseljencev in še zlasti ozaveščanju učiteljeve lastne pripravljenosti za interkulturno izobraževanje.
Prenosi
Literatura
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, (ur. Janez Krek). (1997). Ljubljana: M inistrstvo za šolstvo in šport, 343 str.
Blažič, M., Ivanuš Gnnek, M., Kramar, M., Stnnčnik, F. (2003). Didaktika (m onografija). Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo, 422 str.
Kroflič, R. (2004). Učiteljeva zaveza vzgojnim ciljem javne šole. Sodobnapedagogika, posebna izdaja, str. 76-89.
Lesar, I., Čuk, I., Peček, M. (2005). M nenja osnovnošolskih učiteljev o njihovi odgovornosti za učni uspeh. Sodobna pedagogika, 56, 1, str. 90-107.
Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, 299 str.
Peček, M. (2005). Is primary school in Slovenia just and fair: the case o f migrant children from fonner Yugoslavia. Dve domovini/Two Homelands (ta številka revije).
Šolska zakonodaja (1996). Ljubljana: M inistrstvo za šolstvo in šport, 219 str.
Učenje - skriti zaklad .poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO, (ur. Delores J.). (1996). Ljubljana: M inistrstvo za šolstvo in šport RS, 261 str.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
