Ocena resnosti nasilnih dejanj nad dijaki priseljenci v dijaških domovih
Ključne besede:
dijaški dom, dijaki, pedagoški delavci, priseljenci, ocena resnosti nasilnih dejanjPovzetek
Članek obravnava sistemsko vključevanje tujcev, priseljencev in otrok priseljencev v šolski sistem, ki ga Slovenija rešuje na nacionalni ravni. Avtorji ugotavljajo, da so težave vključevanja teh učencev in dijakov zelo raznolike, ukvarjajo pa se tudi z varnostjo dijaških domov za dijake, katerih starši so priseljenci. Po njihovem mnenju na to vplivajo tudi stališča, prepričanja in odnos pedagoških delavcev in dijakov do nasilnih dejanj. Da bi dobili odgovore na svojo podmeno, so raziskali, kako resno pedagoški delavci in dijaki dijaških domov ocenjujejo psihična in fizična nasilna dejanja nad obravnavanimi dijaki. V Sloveniji je v 39 dijaških domovih zaposlenih 200 pedagoških delavcev, v njih pa biva 5.000 dijakov. V raziskavo, ki so jo izvedli v vseh dijaških domovih v Sloveniji, so vključili 154 pedagoških delavcev in 1.331 dijakov. Avtorji predlagajo, da se v politiko vodenja v dijaških domovih vključi več vsebin iz kulture nenasilja do dijakov priseljencev.
Prenosi
Literatura
Brezigar, Sara (2007). Pojavi etnične diskriminacije v javni upravi, vojski in policiji v Republiki Sloveniji. Priseljenci. Študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo (ed. Miran Komac). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Cankar, Franc, Deutsch, Tomi, Setnikar Cankar, Stanka, Barle Lakota, Andreja (2011). Povezanost regionalnega razvoja in učnih dosežkov učencev. Pedagoška obzorja/Didactica Slovenica 3, 115–132.
Dečman Dobrnjič, Olga, Pagon, Milan (2010). Preventiva proti nasilju v šolskem okolju – nacionalna izhodišča. Management, izobraževanje in turizem: družbena odgovornost za trajnostni razvoj (eds. Aleksandra Brezovec, Janez Mekinc). Portorož: Turistica, Fakulteta za turistične študije, 322–335.
Dečman Dobrnjič, Olga, Pagon, Milan, Pšunder, Majda (2011). Nasilje nad dijaki imigranti v šolskem okolju. Vzgoja in izobraževanje 42, 38–50.
Dečman Dobrnjič, Olga (2012). Odnos dijakov in pedagoških delavcev do nasilja v dijaških domovih. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.
Grum, Bojan, Temeljotov Salaj, Alenka (2010). Expectations of potential acquisitions of residential real estate rights in the Republic of Slovenia, according to gender, age, education and employment. Geodetski vestnik 3, 501–516.
Josipovič, Damir (2006). Spremembe rodnostnega obnašanja v Sloveniji pod vplivom priseljevanja v obdobju po drugi svetovni vojni. Dve domovini/Two Homelands 24, 47–64.
Konvencija o otrokovih pravicah (Convention on Children’s Rights) (1990), http://www.varuh-rs.si/index. php?id=105 (12. 10. 2011).
Mlekuž, Jernej (2010). Burekpomeni burekdarovanja neburekljudem. Dve domovini/Two Homelands 31, 65–77.
Novak, Marta, Medica, Karmen, Lunder Verlič, Stanka, Pevec Semec, Katica, Jelen Madruša, Mojca, Mežan, Janez (2009). Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pedroso Goncalvez, Sonia Maria (2008). Bullying in Schools: Predictors and Profi les. International Journal of Violence and School, http://www.ijvs.org/fi les/Revue-07/05.-Goncalves-Ijvs-7.pdf (4. 1. 2011).
Sen, Amartya (2009). Identiteta in nasilje. Iluzija usode. Ljubljana: Sophia.
Smith, K. Peter (2003). Violence in Schools. The Response in Europe. London: Routledge & Falmer.
Zimbardo, Philip G. (2009). The Lucifer Eff ect: Understanding How Good People Turn Evil. New York: Random House.
Zorman, Mirko, Antoni Duhovnik, Andreja, Motik, Dragica, Novak, Marta, Pevec Semec, Katica, Sivec, Marija, Stritar, Urška (2010). Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žitnik Serafi n, Janja (2008). Večkulturna Slovenija: položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki