Recipročnost ali simetrija? Primerjava kulturnih interesov in možnosti dveh manjšin
Ključne besede:
Slovenci v Bosni in Hercegovini, Bošnjaki v Sloveniji, manjšinski status, kulturne dejavnosti, kolektivne pravicePovzetek
Prispevek povzema primerjavo kulturnih interesov in možnosti slovenske manjšine v BiH in ene največjih etničnih manjšin v Sloveniji, namreč Bošnjakov. Članek je rezultat empirične raziskave, ki je med drugim obsegala anketo med slovenskimi društvi v jugoslovanskem prostoru, intervjuje s tamkajšnjimi učitelji slovenskega jezika in kulture ter intervjuja s sekretarjem Bošnjaške zveze Slovenije in s predsednikom Zveze slovenskih društev v BiH. Avtorica kombinira kvalitativno obravnavo in interpretacijo rezultatov terenske raziskave s statistično primerjavo nekaterih demografskih vidikov in stopnje samoorganiziranosti obeh izbranih manjšin.
Prenosi
Literatura
Anketa ISIM (2012). Anketa med slovenskimi društvi v jugoslovanskem prostoru. Arhiv ISIM ZRC SAZU, projekt Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: Od naseljencev do transmigrantov, Gradivo.
Bade, Klaus (2005). Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes. Ljubljana: Založba /*cf.
Balagić, Nihad (2009). Kulturno in športno društvo Bošnjakov »Biser« – Jesenice – na kratko o sedemnajstih letih delovanja. Bošnjaška kultura od prostovoljstva k profesionalizaciji (ur. Admir Baltić). Ljubljana: Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, 101–109.
Baltić, Admir (2009). Organiziranost bošnjaške oziroma bosansko-hercegovske skupnosti na kulturnem področju – primerjava Slovenije, Nizozemske in Švedske. Bošnjaška kultura od prostovoljstva k profesionalizaciji (ur. Admir Baltić). Ljubljana: Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, 7–86.
Baltić, Admir (2014). Pisni intervju Janje Žitnik Serafin z Admirjem Baltićem, 1. del 23. 10., 2. del 2. 11. Arhiv ISIM ZRC SAZU, Bilateralni projekt z BiH 2014–2015, Gradivo.
Berishaj, Martin (2014). Albanci v Sloveniji kot »čakajoči« subjekt. Kdo so narodne manjšine v Sloveniji? (ur. Vera Kržišnik Bukić). Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, 41–52.
Dimitrievski, Ilija (2014). Ob desetletnici delovanja EXYUMAKA in Makedonci v Sloveniji. Kdo so narodne manjšine v Sloveniji? (ur. Vera Kržišnik Bukić). Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, 15–24.
Drnovšek, Marjan, Kalc, Aleksej (2014). Poklicne migracije Slovencev v jugoslovanskem prostoru med svetovnima vojnama. Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: Zgodovinski oris in sedanjost (ur. Janja Žitnik Serafin). Ljubljana: Založba ZRC, 91–117.
Godina Golija, Maja (2014). Potica in njene zgodbe: Slovenci v Srbiji in simbolni pomen hrane. Dve domovini / Two Homelands 39, 55–66.
Josipovič, Damir (2014). Sedanje razmerje med popisnimi statistikami in društvenim organiziranjem Slovencev. Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: Zgodovinski oris in sedanjost (ur. Janja Žitnik Serafin). Ljubljana: Založba ZRC, 215–225.
Josipovič, Damir, Kržišnik Bukić, Vera (2010). Slovensko-hrvaški obmejni prostor: Etnične vzporednice med popisi prebivalstva po letu 1991. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Kalčić, Špela (2006). Oblačilne prakse in procesi redefinicije identitete v slovenskih muslimanskih skupnostih po razpadu Jugoslavije. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta; Oddelek za sociologijo – socialna antropologija.
Klopčič, Vera, Komac, Miran, Kržišnik Bukić, Vera (2003). Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, www.inv.si/DocDir/Publikacije-PDF/Raziskovalna%20porocila/Raziskava_Polozaj_in_status_pripadnikov_narodov_nekdanje_Jugoslavije_v_RS.pdf (8. 12. 2014).
Komac, Miran (2014). Varstvo »novih« narodnih manjšin (skupnosti). Kdo so narodne manjšine v Sloveniji? (ur. Vera Kržišnik Bukić). Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, 103–127.
Korenine v Bosni, drevo v Sloveniji: Šola bosanskega jezika in kulture, http://www.kbds.bosnjak.si/ (2. 12. 2014).
Kržišnik Bukić, Vera (2014a). Znanstvena izhodišča za definicijo »narodne manjšine v Republiki Sloveniji« in problem strokovnih razhajanj. Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji (ur. Vera Kržišnik Bukić, Damir Josipovič). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 127–166.
Kržišnik-Bukić, Vera (ur.) (2014b). Kdo so narodne manjšine v Sloveniji? Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji.
Kržišnik Bukić, Vera, Josipovič, Damir (ur.) (2014). Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Lokar, Metka (2013). Zelen kot Slovenija in rdeč kot ljubezen: Slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije. Dve domovini / Two Homelands 38, 141–151.
Mijatović, Darko (2014). Intervju Janje Žitnik Serafin z Darkom Mijatovićem, Laktaši, BiH, 13. 10., prepis zvočnega zapisa. Arhiv ISIM ZRC SAZU, Bilateralni projekt z BiH 2014–2015, Gradivo.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2014). Kulturološki okvir definicije »narodna manjšina v Republiki Sloveniji« v kontekstu migracijskih gibanj. Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji (ur. Vera Kržišnik Bukić, Damir Josipovič). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 81–92.
Nežmah, Bernard (2004). Musliman v slovenski domovini. Mladina 6, 13. 2. 2004, www.mladina.si/93273/ musliman-v-slovenski-domovini/ (2. 12. 2014).
Page Moch, Leslie (1992). Moving Europeans: Migration in Western Europe since 1650. Bloomington: Indiana University Press.
Pahor, Samo (2011). »Recipročnost?« Slomedia.it, Novice, 24. 11., www. Slomedia-it/Svet/Samo-Pahor- -Recipročnost (25. 11. 2014).
Ribičič, Ciril (2014). Interes in odgovornost večinskega naroda za sožitje z manjšinami: Novodobne narodne manjšine in osamosvojitev Slovenije. Kdo so narodne manjšine v Sloveniji? (ur. Vera Kržišnik Bukić). Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, 179–204.
Savez dopunskih škola BiH u SR Njemačkoj. U školskoj 2013/2014 godini počinje nastava u bosanskim školama, http://bosanske-skole.de/web/?p=445 (12. 12. 2014).
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Švicarski prispevek, http://www.svrk.gov.si/ si/delovna_podrocja/mednarodni_financni_mehanizmi/svicarski_prispevek/ (27. 2. 2015).
Sokultura.si, http://sokultura.si/wp/ (12. 12. 2014).
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, 19. 9. 1999. Uradni list RS, 69/2000.
Statistički godišnjak/ljetopis Federacije BiH=Statistical Yearbook 2013 (2013). Sarajevo: Federalni zavod za statistiku.
SURS, Popis 2002, www.stat.si/popis2002 (30. 11. 2014).
Tence, Sandor (2012). Za Napolitana je potrebna simetrija in ne recipročnost med manjšinama. Primorski dnevnik, spletna izdaja, 12. 12., www.primorski.it/stories /za_rtvslo/210275/#.VHwmO8mK4cs (25. 11. 2014).
Vega, Emil (2013). Korenine v Bosni, drevo v Sloveniji. Ljubljana 18/7, 11.
Vižintin, Marijanca Ajša (2014). Model medkulturne vzgoje in izobraževanja: Za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Dve domovini / Two Homelands 40, 71–90.
Vojnović, Ana (2008). Integracija muslimanske verske manjšine v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Zakon o zaštiti prava pripadnika nacionalnih manjina u Federaciji Bosne i Hercegovine. Službeni glasnik BiH, 6. 5. 2003.
Zveza slovenskih društev v Bosni in Hercegovini »Evropa zdaj«, www.evropazdaj.com/ (26. 11. 2013).
Žitnik Serafin, Janja (2014). Prerez zgodovine slovenskih kulturnih društev v jugoslovanskem prostoru. Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: Zgodovinski oris in sedanjost (ur. Janja Žitnik Serafin). Ljubljana: Založba ZRC, 137–179.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki