»Pesmi iz domovine« – Izvedba popularne glasbe med potomci slovenskih beguncev v Argentini: Primer »Slovenskega Inštrumentalnega Ansambla«
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2017.2.02Ključne besede:
popularna in narodno-zabavna glasba, prisvojitev, diaspora, identiteta, socialni spomin, ArgentinaPovzetek
Članek z antropološkega stališča obravnava izbor, preobrazbo in odkrivanje slovenskega popularnega glasbenega žanra v skupnosti slovenskih beguncev v Argentini. V želji po nadaljevanju kulturnega udejstvovanja svojih prednikov in iz odgovornosti za ohranjanje korenin in socialnega spomina so potomci ustvarili ≫zamišljeno skupnost≪. Avtorica glasbo analizira kot način sodobnih narodnih praks, s katerimi potomci ohranjajo slovenstvo, s predstavitvijo narodno-zabavnega ≫Slovenski Inštrumentalni Ansambel≪ pa analizira vpliv migracijskih in spominskih procesov na njihovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, zanima pa jo tudi način prisvojitve glasbe in besedila, ki izvirata iz domovine njihovih prednikov.
Prenosi
Literatura
Aceves, Jorge E. (2000). Las fuentes de la memoria: Problemas metodologicos. Revista Voces recobradas 7, IHCBA.
Adorno, Theodor (1941). On Popular Music. Studies in Philosophy and Social Science IX, 17–48.
Anderson, Benedict (1997). Comunidades imaginadas. Mexico: F.C.E.
Basu, Paul (2001). Hunting Down Home: Reflection on Homeland and the Search for Identity in the Scottish Diaspora. Contested Landscapes: Movement, Exile and Place (eds. Barbara Bender, Margot Winer). Oxford, New York: Berg, 333–348.
Baumgartner, Hans (1992). Remembrances of Things Past: Music, Autobiographical Memory, and Emotion. Advances in Consumer Research 19, 613–620.
Benadiba, Laura, Plotinsky, Daniel (2007). De entrevistadores y relatos de vida: Introduccion a la Historia Oral. Universidad de Buenos Aires. Facultad de Filosofia y Letras.
Bennet, Andy (2001). Cultures of Popular Music. Buckingham: Open University Press.
Bourdieu, Pierre (2012). Bosquejo de una teoria de la practica. Buenos Aires: Prometeo.
Brow, James (1990). Notes on Community, Hegemony and the Uses of the Past. Anthropology Quarterly 63/1, 1–6.
Brubaker, Rogers (2005). The ’Diaspora’ Diaspora. Ethnic and Racial Studies 28/1, January, 1–19.
Campos, Jose Luis (2006). Interculturalidad, Identidad y Migracion en la Expansion de las Diasporas Musicales. Razon y Palabra 11, 49.
Clifford, James (1997). Diasporas. The ethnicity Reader: Nationalism, Multiculturalism and Migration (eds. Montserrat Guiverbau, John Rex). Cambridge, Oxford, Malden: Polity Press, 283–290.
Cook, Nicholas (1998). De Maddona al canto gregoriano: Una muy breve introduccion a la musica. Madrid: Alianza.
Cook, Nicholas (2001). Theorizing Musical Meaning. Music Theory Spectrum 23/2, University of California Press on behalf of the Society for Music Theory, 170–195.
Cuche, Dennys (2007). La nocion de cultura en las ciencias sociales. Buenos Aires: Editorial Nueva Vision.
Frith, Simon (1998). Performing On the Value of Popular Music Rites. Massachusetts: Harvard University.
Genorio, Rado (1986). The Slovene Immigrant Community in Argentina between the Two World Wars. Slovene Studies 8/2, 37–42.
Goialde Palacios, Patricio (2013). Musica popular/musicas urbanas: Introduccion. Musiker 20, 7–18.
Hall, Stuart (2013). Sin garantias: Trayectorias y problematicas en estudios culturales. Envion Editores: Instituto de estudios sociales y culturales Pensar, Universidad Javeriana Instituto de Estudios Peruanos Universidad Andina Simon Bolivar, sede Ecuador.
Kalc, Aleksej (1995). Nekateri vidiki primorskega izseljevanja v Južno Ameriko do prve svetovne vojne. Kulturna zgodovina Slovencev v Južni Ameriki: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki (ed. Mirko Jurak). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Kovačič, Mojca (2015). V deželi harmonike – nacionalizacija harmonike v slovenskem kontekstu. Venček domačih: Predmeti, Slovencem sveti (ed. Jernej Mlekuž). Ljubljana: Zalozba ZRC ZASU, 87–116.
Kumer, Zmaga (1975). Pesem slovenske dežele. Maribor: Založba Obzorja.
Kumer, Zmaga (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani.
Kunej, Rebeka, Kunej, Drago (2016). Folklorna skupina v diaspori: Soočanje tradicije in ustvarjalnosti v Ameriki. Etnolog 26, 49–64, 77.
Levi-Strauss, Claude (1968). Antropologia estructural. Buenos Aires: Eudeba.
Marty, Maša (2015). Glasba gre na pot: Pomen in vloga glasbe v izseljenstvu. Dve Domovini / Two homelands 41, 89–99.
McKeever, Alexandra (2015). Leaving and being Left Behind: Immigrations as a Theme in Irish Music. Talk Story – Culture in Motions. Smithsonian Center for Folklife and Cultural Heritage, http://www.folklife.si.edu/talkstory/2015/leaving-and-being-leftbehind-immigration-as-a-theme-in-irish-music (20. 3. 2017).
Mera, Carolina (2005). Diaspora coreana en America Latina. Buenos Aires: U.B.A.
Merriam, Alan P. (1980). The Anthropology of Music. Illinois: Northwestern University Press.
Middleton, Richard (1990). Studying Popular Music. Philadelphia: Open University Press.
Mislej, Irene (1994). Slovenci v Novem svetu. Republika. Ljubljana.
Molek Nadia (2013). Los refugiados eslovenos en la Argentina. Revista Debates Latinoamericanos, 22, http://repositorio.ub.edu.ar:8080/xmlui/handle/123456789/2009
Molek, Nadia (2016a). Los gauchos eslovenos. Etnicidad y migraciones en Argentina (ed. Juan C. Radovich). Ciudad Autonoma de Buenos Aires: Sociedad Argentina de Antropologia, 147–168.
Molek, Nadia (2016b). Procesos identitarios entre los migrantes eslovenos de entreguerras y sus descendientes en Argentina. Revista Rivada 7.
Muršič, Rajko (1998). Autochthonisation of Rock Music in Rural Slovenia. Popular Music: International Interpretations, Graduate Program in Music. Japan: Toru Mitsui, 281–288.
Repič, Jaka (2006). “Po sledovih korenin”: Transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Repič, Jaka (2016). Tracing Roots. Slovenian Diaspora in Argentina and Return Mobilites. Moving places: Relations, Return, and Belonging (EASA series, 29), (eds. Nataša Gregorič Bon, Jaka Repič). New York, Oxford: Berghahn, 85–104.
Schneider, Arnd (2006). Appropriation as Practice: Art and Identity in Argentina. New York, Basingstoke: Palgrave MacMillan.
Shetuni, Spiro J. (2011). Albanian Traditional Music: An Introduction, with Sheet Music and Lyrics for 48 Songs. North Carolina: McFarland & Co.
Shuker, Roy (1994). Understanding Popular Music. London: Routledge.
Slobin, Mark (1994). Diaspora. North York: University of Toronto Press.
Slovenski Inštrumentalni Ansambel (2015). Memorial brochure.
Van Dijck, Jose (2006). Record and Hold: Popular Music between Personal and Collective Memory. Critical Studies in Media Communication 23/5, December, 357–375.
Vovk, Joži (2004). Antropologija glasbe: Slovenska glasbena kultura in njen vpliv na ohranjanje etnične identitete med Slovenci v Argentini (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Zbornik (1998). 1948–1998: Dela v zvestobi in ljubezni. Buenos Aires: Zedinjena Slovenija.
Zorman, Anže (2016). The people’s pop & inter-cultural translation, http://www.culture.si/blog/2016/10/the-peoples-pop-inter-cultural-translation/ (20. 4. 2017).
Žigon, Zvone (1998). Otroci dveh domovin. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Žigon, Zvone (2001). Iz spomina v prihodnost: Slovenska politična emigracija v Argentini. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki