Začetki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Nemčiji v 20. stoletju

Ključne besede: Slovenke, Slovenci v Nemčiji, dopolnilni pouk slovenščine, ekonomski migranti

Povzetek

Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Arlt, Elisabeth, Lorber, Verena (2015). Lebenswege: Slowenische »Gastarbeiterinnen in der Steiermark« = Življenjske poti: Slovenske »zdomske delavke« na avstrijskem Štajerskem. [Laafeld]: Pavelhaus = Pavlova hiša = Pavel house.

Bade, Klaus J. (2005). Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes. Ljubl­jana: Založba /*cf.

Bečan, Marjan idr. (2004). Slovenska sobotna šola v Münchnu: 30 let. Ljubljana: Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Slovenska župnija v Münchnu.

Brunnbauer, Ulf (2009). Labour Emigration from the Yugoslav Region from the late 19th Century until the End of Socialism: Continues and Changes. Transnational societies, transterritorial politics: Migrations in the (Post-) Yugoslav region: 19th–21st Century (ur. Ulf Brunnbauer). München: R. Oldenbourg, 17–49.

Castles, Stephen, Miller, Mark J. (2009). The Age of Migration: International Population Movements in the Modern World. New York: Guilford Press.

Čepič, Zdenko (2010). Zdomstvo. Migracije in slovenski prostor od antike do danes (ur. Peter Štih, Bojan Balkovec). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 395–412.

Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture 2019/20. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Stičišče – slovenščina za Slovence po svetu.

Drnovšek, Marjan (2012). Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Eick, Simone (2017). Deutsches Auswanderer Haus: Das Buch zum Museum der Aus- und Einwanderung/German Emigration Center: The Museum for Emigration and Immigration Book. Bremerhaven: Dah.

Gostič, Maja (2019). Izkušnje bivanja in dela sodobnih slovenskih izseljencev v Avstriji in Nemčiji. Dve domovini / Two Homelands 50, 217–236.

Japelj Carone, Liza (ur.) (2016). Mi, ki smo odšli: Pričevanja pariških Slovencev povojne generacije. Korenine (posebna številka). Châtillon: Društvo Slovencev v Parizu.

Kalc, Aleksej, Milharčič Hladnik, Mirjam, Žitnik Serafin, Janja (2020). Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Knauf, Diethelm (2010). To Govern is to Populate! Migration to Latin America. Living Home: Migration Yesterday and Today (ur. Diethelm Knauf, Barry Moreno). Bremen: ETB, 141–153.

Koordinacija slovenskih društev v južni Nemčiji (2020). Društva, https://koslovenija.wordpress.com/ (25. 2. 2021).

Leggewie, Claus (2010). Germany as an Immigrant Country. Leaving Home: Migration Yesterday and Today (ur. Diethelm Knauf, Barry Moreno). Bremen: ETB, 241–247.

Lukšič Hacin, Marina (2018). Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi. Dve domovini / Two Homelands 48, 55–72.

Milharčič Hladnik, Mirjam (2020). Kolektivna izkušnja prebežništva in drugih oblik izseljevanja mladih po drugi svetovni vojni v pisnih, ustnih in drugih avto/biografskih virih. Dve domovini / Two Homelands 51, 151–166, https://doi.org/10.3986/dd.2020.1.09.

Milharčič Hladnik, Mirjam, Vižintin, Marijanca Ajša (2020). Življenjske zgodbe slovenskih izseljenk, izseljencev: Jana in Franc Kolman – od ekonomske migracije do slovenskega društva. Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva 1945–1991: Raziskovalno poročilo (ur. Marina Lukšič Hacin, Mirjam Milharčič Hladnik, Damir Josipovič, Aleksej Kalc, Marijanca Ajša Vižintin). Ljubljana: Založba ZRC, 308–340.

Olaj, Jože, Rupnik, Anton (1975). 4. Srečanje slovenskih društev Zapadne Evrope, Bled - Essen, 1975. Essen: Kulturno-prosvetno in športno društvo »Bled«.

Pahič, Jože (2020). Slovenska društva v Nemčiji v severni koordinaciji. E-pošta, pridob­ljena v projektu Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva (1945–91).

Pogačnik, Marko idr. (1978). 6. Srečanje slov. društev zah. Evrope 1978: Velika kulturna in športna manifestacija slovenskih društev zahodne Evrope 10. 6. 1978 v svetovno znani dvorani Jahrhunderthalle. Frankfurt/M: Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava.

Rogelj, Janez (2011). 60 let Slovenske izseljenske matice je enako 40 let vzpona in razvoja ter 20 let opravičevanja in dokazovanja. Rodna gruda: Zbornik ob 60-letnici (ur. Mihael Glavan idr.). Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 17–50.

SKUD Triglav Stuttgart e. V.: 30 let = [30] Jahre: 1970–2000, 2000. Stuttgart: Slowenischer Kultur- und Kunstverein = Slovensko kulturno-umetniško društvo.

Slavec, Ingrid (1982). Slovenci v Mannheimu. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Svetek, Lev (1985). Pravice in dolžnosti: Socialna in ekonomska varnost naših delavcev na tujem. Ljubljana: Delavska enotnost.

Šabjan, Jože (1984). 9. Srečanje slovenskih društev zahodne Evrope: Moravske Toplice '84: Bilten. [S. l.]: Organizacijski odbor 9. srečanja.

Štrubelj, Zvone (2012). Temna in zamolčana stran slovenskega izseljenstva v Nemčiji: Socialna delavka Doroteja Oblak v pogovoru z dr. Zvonetom Štrubljem. Stuttgart: Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda.

Štumberger, Saška (2005). Slovenski selitveni tokovi v Nemčijo in spreminjanje vloge slovenščine. Dve domovini / Two Homelands 22, 95–114.

Tensundern, Božidar (1973). Vestfalski Slovenci: Spomini dušnega pastirja za Slovence Božidarja Tensunderna. Celovec: Družba sv. Mohorja.

Toš, Niko idr. (2014). Vrednote v prehodu IX.: Iz zakladnice socioloških raziskav: Migracije Slovencev (1973–1987) in socialne strukture jugoslovanske družbe (1983–1987). Ljub­ljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK; Dunaj: Echoraum.

Vižintin, Marijanca Ajša (2016). Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji: Dvajset let povezovanja slovenskih organizacij na posvetih. Dve domovini / Two Homelands 43, 157–170.

Vižintin, Marijanca Ajša (2017). Povezovanje Slovencev v Nemčiji na prehodu stoletij in generacij. Raziskovanje slovenskega izseljenstva: Vidiki, pristopi, vsebine (ur. Janja Žitnik Serafin, Aleksej Kalc). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 153–169.

Vižintin, Marijanca Ajša, Lukšič Hacin, Marina, Gostič, Maja (2020). Samo visoko izobraženi se izseljujejo. Pa je to res?: Zaključno poročilo. Ljubljana: Založba ZRC.

Werner, Erich Wilhelm (1985). Slovenci v Porurju. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica.

Wörsdörfer, Rolf (2017). Vom »Westfälischen Slowenen« zum »Gastarbeiter«: Slowenische Deutschland-Migrationen im 19. und 20. Jahrhundert. Paderborn: F. Schöningh.

Zupančič, Jernej (2001). Slovensko izseljenstvo v Evropi po drugi svetovni vojni. Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (ur. Milica Trebše Štolfa, Matjaž Klemenčič). Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 291–299.

Objavljeno
2021-07-12
Kako citirati
1.
Vižintin MA. Začetki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Nemčiji v 20. stoletju. DveDom [Internet]. 12. julij 2021. [citirano 17. oktober 2021.];2021(54). Dostopno na: https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10280