Paradoks ustvarjanja ljudske glasbe. Reprezentacija narodnega in pisci pesmi v ruski Kareliji
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2011400308Ključne besede:
Karelia, national representation, folk choir, I. I. Levkin, V. Pällinen // Karelija, reprezentacija narodnega, ljudski zbor, V. PällinenPovzetek
The role of folk music song writers is often ambiguous. In Russia, such songwriters have worked as leaders of local choirs. In so doing they have become mediators between local traditions and the present day music scene but they have also been blamed for corrupting authentic traditions. Their role in drawing interest towards national cultures and creating valuable works in local languages has been very important. When identity is considered to be continuously constructed in everyday practices, we can see that musical activities are also an integral part of forming local societies.
***
Vloga piscev ljudskih pesmi je pogosto dvoumna. V Rusiji so takšni pesniki delovali kot vodje krajevnih zborov. Krajevna izročila so posredovali na sodobno glasbeno prizorišče, pri čemer pa so bili deležni tudi kritike, da kvarijo avtentično izročilo, čeprav je bil njihov vpliv na spodbujanje zanimanja za narodne kulture in ustvarjanje pomembnih del v lokalnih jezikih zelo pomemben. Če na identiteto gledamo kot nenehno ustvarjano v vsakdanjih praksah, vidimo, da so tudi glasbene aktivnosti integralni del v oblikovanju lokalnih družb.
Prenosi
Literatura
Baron, Nick. 2008. Soviet Karelia: Politics, Planning and Terror in Stalin’s Russia, 1920-1939. London: Routledge.
Baumann, Max Peter. 1976. Musikfolklore und Musikfolklorismus. Eine ethnomusikologische Untersuchung zum Funktionswandel des Jodels. Winterthur: Amadeus.
Berger, Peter L. and Thomas Luckmann. 1994 [1966]. Todellisuuden sosiaalinen rakentuminen. Suom. Vesa Raiskila. Helsinki: Gaudeamus.
Bodemann, Ulrike. 1983. Folklorismus – Ein Modellentwurf. Rheinisch-westfälische Zeitschrift für Volkskunde 28: 101–110.
Elyna, Emma. 2004. Vieljärven mäil. Petroskoi: Karjalan Tazavallan kul’tuuruministerstvu.
Frith, Simon. 1996. Music and Identity. In: Hall, Stuart and Paul du Gay (eds.), Questions of Cultural Identity. London: Sage, 108–127.
Frolova-Walker, Marina. 2004. Stalin and the Art of Boredom. Twentieth-Century Music 1 (1): 101–124. DOI: http://dx.doi.org/10.1017/S1478572204000088
Gudkov, Viktor and Natalia Levi. 1941. Pesni narodov Karelo-Finskoi SSR. Petrozavodsk: Gosizdat Karelo-Finskoi SSR.
Hakamies, Pekka and Olga Fishman. 2007. Metshta o novoi Karelii. Sovetskaia Kareliia v fotografiakh 1920–1930-kh godov. Helsinki: Suomalaisen Kirjallisuuden Seura.
Hall, Stuart. 1996. Introduction: Who Needs ’Identity’? In: Hall, Stuart and Paul du Gay (eds.), Questions of Cultural Identity. London: Sage, 1–17.
Hall, Stuart. 1997. Introduction. In: Hall, Stuart (ed.), Representation: Cultural Representations and Signifying Practices. London: Sage, 1–12.
Hirsch, Francine. 1997. The Soviet Union as Work-in-Progress: Ethnographers and the Category Nationality in the 1926, 1937, and 1939 Censuses. Slavic Review 56 (2): 251–278.
Honko, Lauri. 1990. Folkloreprosessi. Sananjalka 32: 93–121.
Kangaspuro, Markku. 2000. Neuvosto-Karjalan taistelu itsehallinnosta: nationalismi ja suomalaiset punaiset Neuvostoliiton vallankäytössä 1920-1939. Helsinki: SKS.
Kershner, L. 1951. Huomautuksia laulujuhlien johdosta. Totuus [newspaper in Petrozavodsk], the 9th Dec 1951.
Knuuttila, Tarja and Aki Petteri Lehtinen. 2010. Johdanto. In: Lehtinen and Knuuttila (eds.), Representaatio – Tiedon kivijalasta tieteiden työkaluksi. Helsinki: Gaudeamus.
Koposov, A. 1962. O russkikh narodnykh khorakh. Sovetskaia muzyka 4.
Kurkela, Vesa. 1989. Musiikkifolklorismi ja järjestökulttuuri. Helsinki: Suomen Etnomusikologinen Seura.
Lozanova, A. N. 1938. Novyi etap razvitiia narodnogo tvortshestva. In: Kareliia: Folk’lor Karelii 1, 3–22.
Lycan, William. 2006. Representational Theories of Consciousness. In: Stanford Encyclopedia of Philosophy. http://plato.stanford.edu/entries/consciousness-representational/
Nettl, Bruno. 1983. Study of Ethnomusicology: Twenty-nine Issues and Concepts. Urbana, Chicago and London: University of Illinois Press.
Nikitina, Liubov. 2010. Oma pajo. Sovremennye karel’skie pesni. Petrozavodsk: Republikanskii Tsentr natsional’nyh kul’tur.
Olson, Laura J. 2004. Performing Russia: Folk Revival and Russian Identity. London: RoutledgeCurzon.
Pällinen, Veikko. 1996. Kalevan kehto. Laulukokoelma (ed. by G. Demidova, I. Semakova, and P. Zaikov). Petroskoi: Karjalan tasavallan kulttuuriministeriö.
Said, Edward. 2001. Esipuhe. In: Ajattelevan ihmisen vastuu. Helsinki: Loki-kirjat.
Shank, Barry. 1994. Dissonant Identities: The Rock’n’roll Scene in Austin. Texas. London: Wesleyan University Press.
Simpson, John and Edmund Weiner (eds.). 1989. The Oxford English Dictionary. 2nd ed. Vol XIII. Oxford: Claredon Press.
Slobin, Mark. 1996. Introduction. In: Slobin, Mark (ed.), Retuning Culture: Musical Changes in Central and Eastern Europe. Durham and London: Duke University Press, 1–13.
Smith, Susannah Lockwood. 2002. From Peasants to Professionals: The Socialist-Realist Transformation of a Russian Folk Choir. Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History 3 (3): 393–425. DOI: http://dx.doi.org/10.1353/kri.2002.0046
Suutari, Pekka. 2004. Going Beyond the Border: National Cultural Policy and the Development of Musical Life in Soviet Karelia, 1920-1940. In: Edmunds, Neil (ed.), Soviet Music and Society Under Lenin and Stalin: The Baton and Sickle. London: RoutledgeCurzon.
Ylikangas, Mikko. 2004. Rivit suoriksi. Kaunokirjallisuuden poliittinen valvonta Neuvosto-Karjalassa 1917–1940. Helsinki: Kikimora Publications.
Zhulanova, N. I. 2000. Molodezhnoe fol’klornoe dvizhenie. In: Giliarova, N. N. (ed.), Fol’klor i molodezh’. Ot istokov k sovremennosti. Moskva: Rossiskii fol’klornii soiuz.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
