O razmerju med nesnovno kulturno dediščino in zbirko vraževerja v Slovenskem etnografskem muzeju
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2013420114Ključne besede:
nesnovna dediščina, vraževerje, muzejska zbirka, muzejski predmet // intangible heritage, superstition, museum collection, museum objectPovzetek
V članku je predstavljen nastanek zbirke vraževerja v Slovenskem etnografskem muzeju, zbiranje in dokumentiranje predmetov vraževerja ter pomembnost ohranjanja, dokumentiranja in raziskovanja nesnovne kulturne dediščine za celovito obravnavo vraževerja.
***
This paper presents the establishment of a collection of superstitions in the Slovene ethnographic museum, describes collection and documentation of objects of superstition and addresses the importance of conservation, documentation and research of intangible cultural heritage for a comprehensive treatment of superstition.
Prenosi
Literatura
Enciklopedija Slovenije. 1992. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ficker, Friedbert. 2007. »Wer diesen Brief bei sich hat…«. Anmerkungen zu einem »Haus- und Schutzbrief«. Traditiones 36 (2): 191–195. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2007360211
Hiller, Helmut. 1989. Sve o praznovjerju. Zagreb: Grafički zavod Hrvatske.
ICOMOV kodeks muzejske etike. 2005. Icomov kodeks muzejske etike. Ljubljana: ICOM.
Knez, Darko. 2006. Čaščenje svetnikov v 17. stoletju. Argo 49 (1): 32–46.
Kropej, Monika. 2000. Magija in magično zdravljenje v pripovednem izročilu in ljudsko zdravilstvo danes. Etnolog 10: 75–84.
Kropej, Monika. 2004. Kolomonov žegen. V: Baš, Angelos (ur.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 226.
Kuret, Niko. 1989 (1965–71). Praznično leto Slovencev. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Ljubljana: Družina.
Makarovič, Gorazd. 1995. Slovenci in čas. Odnos do časa kot okvir in sestavina vsakdanjega življenja. Ljubljana: Krtina.
Makarovič, Gorazd. 2004. Ljudska religioznost. V: Baš, Angelos (ur.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 290.
Munjeri, Dawson. 2009. Following the Lenght and Breadth of the Roots: Some Dimensions of Intangible Heritage. V: Smith, Laurajane in Natsuko Akagawa (ur.), Intangible heritage. New York: Routledge, 131–150.
Nesnovna kulturna dediščina. 2005. Nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Rogelj Škafar, Bojana. 1993. Slovenski etnografski muzej. Sprehod skozi čas in le delno skozi prostor. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
Slavec Gradišnik, Ingrid. 2004. Praznoverje. V: Baš, Angelos (ur.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 463.
Smolik, Marijan. 1990. Ljudske oblike vernosti pri Slovencih. Traditiones 19: 125–132.
Sosič, Barbara. 2000. Gradivo o ljudski medicini v zapisih terenskih ekip Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog 10 (61): 213–254.
Štrukelj, Pavla. 1963. Vraževerje, kuhanje oglja – oglarstvo (Terenski zapisi, Vitanje, teren 20, zvezek 4).
Ukaz o razglasitvi. 2008a. Ukaz o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Uradni list RS, št. 2/2008 z dne 8. 1. 2008. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=20082
Ukaz o razglasitvi. 2008b. Ukaz o razglasitvi Zakona o varstvu kulturne dediščine. Uradni list RS, št. 16/2008 z dne 15. 2. 2008. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200816&stevilka=485
Valvasor, Janez Vajkard. 2009 (1689). Slava vojvodine Kranjske (1. del). Ljubljana: Zavod dežela Kranjska.
Valvasor, Janez Vajkard. 2010 (1689). Slava vojvodine Kranjske (2. del). Ljubljana: Zavod dežela Kranjska.
Vraževerje na Slovenskem. 1963–1964. Vraževerje na Slovenskem. Od mlajše kamene dobe do amuletov 20. stoletja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
Židov, Nena. 2000. Ali so metode alternativne medicine v Sloveniji res nekaj povsem novega? Etnolog 10 (61): 139–159.
Židov, Nena (ur.). 2008. Med naravo in kulturo. Vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki