Pomembnost besedila. Detomorilka – iz življenja v pesem in leposlovje
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2017460303Ključne besede:
tekst, tekstna analiza, kontekst, detomor, življenjska resničnost, balada Obsojena detomorilka, literarizacija // text, textual analysis, context, infanticide, life reality, ballad of convicted or condemned infanticide, literarizationPovzetek
Prispevek se osredinja na temo detomora, ki je izjemno močno zastopana tako v slovenski kot v evropski baladni tradiciji kot tudi v delih evropskih in slovenskih avtorjev med 18. in 20. stoletjem, vse od Johanna W. Goetheja do Svetlane Makarovič. Predmet analize je baladni tip Obsojena detomorilka, eden redkih baladnih tipov, ki je nastal v urbanem okolju. Avtorica domneva, da je v tem primeru t. i. arhetekst ustvaril izobraženec in ne samo nadarjeni posameznik iz nižje družbene plasti, kakor se to navadno misli za ljudsko pesem. S tekstno analizo pesmi in na podlagi folklorističnih, etnoloških, antropoloških, zgodovinskih, pravnih in literarnovednih spoznanj ponovno presoja pomembnost besedila v razmerju s kontekstom in teksturo ter odkriva podrobnosti življenjskih razmer subjekta balade. Ta je povezan s t. i. realno osebo, saj naj bi balada nastala v drugi polovici 18. stoletja v Ljubljani. Ugotavlja, da so upodobitve ženske kot detomorilke in njene poznejše usode v baladah in literarizacijah odsevale družbeno-politično resničnost časa, v katerem so nastale. Le v redkih literarnih obdelavah pa je razviden prevladujoči odnos do ženske kot nezakonske matere in detomorilke.
***
The article focuses on the theme of infanticide, which is known throughout both the Slovenian and general European ballad traditions, as well as in works of literature from the eighteenth to twentieth centuries (from Goethe to Makarovič). The special Slovenian ballad (type no. 287) in Slovenian Folk Songs, titled “The Convicted (or Condemned) Infanticide,” one of the rare ballad types from an urban environment, is analyzed. The author posits that the “archetext” of this ballad was created by an educated person and not merely a talented individual from the lower social strata, as one generally thinks of folk songs. Using textual analyses and employing theoretical discourses from folklore, ethnology, anthropology, history, and other areas, the paper establishes the importance of the text in the relation to context and texture. It also reveals details of the life conditions of the ballad’s subject, who is closely connected to the historical person, which indicates that the ballad was created in the second half of the eighteenth century in Ljubljana based on real events. Depictions of women as child-killers and their fate in ballads and literary works reflected the social and political reality of the times they originate from. However, only rare literary reworkings clearly show the dominant perspective on women as unwed mothers or child-killers.
Prenosi
Literatura
Abrahams, Roger D. 1968. Introductory Remarks to a Rhetorical Theory of Folklore. Journal of American Folklore 81: 143‒58. Dostopno na: http://www.jstor.org/stable/537664
Andersen, Fleming G. 2014. Voices from Kilbarchan: Two versions of “The Cruel Mother” from South – West Scotland, 1825. Oral Tradition 29 (1): 47‒68. DOI: http://dx.doi.org/10.1353/ort.2014.0000
Arnim, Achim von in Clemens Brentano. 1975–1978. Des Knaben Wunderhorn: Alte deutsche Lieder: Kritische Ausgabe: Band 6–8 und 9,1–9,3 der Frankfurter Brentano-Ausgabe. Stutgart: Kohlkammer.
Bačer, Karel. 1988. Pesem o obešanju v Novem mestu. Dolenjski list, 22. 12. 1988: 31.
Baš, Angelos idr. (ur.). 2004. Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ben-Amos, Dan. 1975 (1972). Toward a Definition of Folklore in Context. V: Americo Paredes in Richard Bauman (ur.), Toward New Perspectives in Folklore. Austin in London: University of Texas Press, 3–15.
Ben-Amos, Dan. 1979. The Ceremony of Innocence. Western Folklore 38: 47–52. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/1498984
Boenigk, Otto von. 1914. Das Urbild von Gothes Gretchen. Bamberg: Greifswald.
Bauman, Richard. 1982. Conceptions of Folklore in the Development of Literary Semiotics. Semiotica 39: 1–20. DOI: https://doi.org/10.1515/semi.1982.39.1-2.1
Becker-Cantarino, Barbara. 1996. Die Kindsmörderin als literarisches Sujet. V: Renate Möhrmann (ur.), Verklärt, verkitsch, vergessen: Die Mutter als ästhetische Figur. Stuttgart: J. B. Metzler, 108–129.
Bohuslav, Beneš, 1970. Svĕtská kramářská píseň. Brno: Universita J. E. Purkyně.
Borovnik, Silvija. 1994. Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši (Med ženskim in ženskim v pesniški besedi Svetlane Makarovič). Slavistična revija 42 (4): 529–544.
Buchan, David. 1972. The Ballad and the Folk. London: Routledge & Kegan Paul.
Catarrela, Teresa. 1994. The Study of the Orally Transmitted Ballad: Past Paradigmas and New Poetics. Oral Tradition 9 (2): 468–478. Dostopno na: http://journal.oraltradition.org/files/articles/9ii/14_catarella.pdf
Cerar, Anton (Danilo). 1930. Spomini. Ljubljana: Samozaložba.
Cheesmann, Tom. 1994. The Shoking Ballad Picture Show. Berg: Oxford/Providence.
Child, Francis James. 1882, 1888 (1965). The English and Scottish Popular Ballads. Zv. I, III. New York: Dover Publications, Inc.
Čeč, Dragica. 2004. »Svoje prsi pokažem raje hudiču kot tebi!«: O detomoru kot enem izmed načinov ravnanja ob nezaželeni nosečnosti, o socialnih vezeh in strategijah branjenja pred sodiščem na podlagi primerov iz 18. stoletja na Kranjskem. V: Aleksander Žižek (ur.), Ženske skozi zgodovino: Zbornik referatov 32. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev. Ljubljana in Celje: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 293–301.
Čeč, Dragica. 2007. Nasilne detomorilke ali neprištevne žrtve? Spreminjane podobe detomora v 18. in začetku 19. stoletja. Acta histriae 15 (2): 415–440. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB7NFG1K
DVldr 114 = Deutsche Volkslieder mit ihren Melodien: Balladen 1959. Zv. 5. Ur. E. Seeman idr. Berlin: Deutsches Volksliedarchiv.
Dolenc, Metod. 1935. Pravna zgodovina za slovensko ozemlje: Sostavni očrt. Ljubljana: Akademska založba.
Dolenc, Metod. 1942. O pravnih spominih v slovenskih narodnih pesmih. Vodnikova pratika – XX 16 (1): 57–66. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJSGMEXL
Dović, Marjan. 2007. Slovenski pisatelj: Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Ljubljana. Založba ZRC SAZU.
Dundes, Alan. 1980. Interpreting Folklore. Bloomington: Indiana University Press.
Eco, Umberto. 1976 (1962). Otvoreno djelo. Sarajevo: Veselin Masleša.
Eco, Umberto. 1978. Possible World and Text Pragmatics: Un drame bien Parisien. Versus 19–20: 5–72.
Ealam, Keir. 1980. The Semiotics of Theatre and Drama. London in New York: Methuen.
Fabjančič, Vladislav. 1944–1945. Ljubljanski krvniki: Smrtne obsodbe in tortura pri mestnem sodišču v Ljubljani 1524–1775. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 26–26: 88–104.
Faust, Albert B. 1922. On the Origin of the Gretchen-Theme in “Faust”. Modern Philology 20 (2): 181–188. DOI: http://dx.doi.org/10.1086/387448
Finnegan, Ruth. 1977. Oral Poetry: Its Nature, Significance and Social Context. Cambridge: Cambridge University Press.
Foley, John Miles. 1991. Immanent Art: From Structure to Meaning in Traditional Oral Epic. Bloomington in Indianapolis: Indiana University Press.
Gabbert, Lisa. 1999. The “Text/Context” Controversy and the Emergence of Behavioral Approaches in Folklore. Folklore Forum 30 (1/2): 119–128.
Goethe, Johann Wolfgang. 1954. Faust. Ljubljana: DZS.
Goethe, Johann Wolfgang. 1985. Faust (prvi del – odlomki). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Glonar, Joža. 1937‒1939. Dodatek k »Slovenskim narodnim pesmim I.«. Etnolog 10–11: 224–232. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OBJKNCL9
Glonar, Joža. 1939. Stare žalostne. Ljubljana: Akademska založba.
Golež Kaučič, Marjetka. 2001a. Raziskovalne metode v folkloristiki ‒ med tradicionalnim in inovativnim. Traditiones 30 (1): 279–291. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCLMJXU5
Golež Kaučič, Marjetka. 2001b. Odsev pravnega položaja in življenjskih razmer žensk v slovenskih ljudskih družinskih baladah: Poskus orisa ženske kot subjekta pesmi v povezavi z nosilko pesmi. Etnolog 11 (1): 157–175. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAME2G5M
Golež Kaučič, Marjetka. 2003. Ljudsko in umetno: Dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Golež Kaučič, Marjetka. 2007a. The Slovenian Folk Ballad: A Genre Enigma. New Sound 30: 45–62.
Golež Kaučič, Marjetka idr. (ur.). 2007b. Slovenske ljudske pesmi: Peta knjiga: Pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica in Založba ZRC SAZU.
Habermas, Rebekka (ur.). 1999. Das Frankfurter Gretchen: Der Prozess gegen die Kindsmörderin Susanna Margaretha Brandt. München: C. H. Beck.
Hermann, Benedikt Franz. 1783. Benedikt Franz Hermann's Reisen durch Österreich, Steyermark, Kärnten, Krain, Italien, Tyrol, Salzburg, und Baiern, im Jahre 1780: Drittes Bändchen: Enthält Bemerkungen über den Karakter und die Industrie der Winwohner der österreichischen Staaten. Wien: Wappler. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8NXBEMKQ
Hladnik, Miran. 2002. Dve povesti v verzih iz prve polovice 19. stoletja. V: Marko Juvan (ur.), Romantična pesnitev. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik (Obdobja; 19), 189–203.
Honko, Lauri. 1979/80. Methods in Folklore Narrative Research. Ethnologia Europea 11 (1): 6–27.
Honko, Lauri. 2000. Text as Process and Practice: The Textualisation of Oral Epics. V: Honko, Lauri. (ur), Textualization of Oral Epics. New York in Berlin: Mouton de Gruyter, 3–54.
Jones, Steven. 1979. Slouching Toward Ethnography: The Text/Context Controversy Reconsidered. Western Folklore 38: 42‒47. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/1498983
Kalnická, Zdeňka. 2003. Podobe vode in ženske. Filozofsko-estetska razmišljanja. Apokalipsa 72: 29–50.
Kambič, Marko. 2005. Razvoj kazenskega prava na Slovenskem do leta 1848. V: Nataša Budna Kodrič in Marko Kambič (ur.), Malefične svoboščine Ljubljančanov: Ljubljanski kazenski sodni red. (Študijska izdaja.) Ljubljana: Pravna fakulteta, 193–221.
Klobčar, Marija. 2012. Itinerant Singers in Slovenia. V: Thomas A. McKean (ur.), Songs of People on the Move. Trier: Wissenschaftlicher Verlag (B.A.S.I.S.; 8), 3–15.
Klobčar, Marija. 2014. Pesemsko obveščanje in ustvarjanje tradicije. Traditiones 43 (3): 87‒110. DOI: http://dx.doi.org/10.3986traditio.2014430401
Kocjan, Gregor. 1996. Kratka pripovedna proza v obdobju moderne: Literarnozgodovinska študija. Ljubljana: Znanstveni inštitut, Filozofska fakulteta.
Kord, Susanne. 1993. Women as Children, Women as Childkillers: Poetic Images of Infaticide in Eight-Century Germany. Eighteenth-Century Studies 26 (3): 449–466. Dostopno na: http://www.jstor.org/stable/2739413
Kos, Dušan. 2016. Zgodovina morale 2: Ljubezenske strasti, prevare in nasilje ter njihovo obravnavanje na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Kozorog, Miha. 2011. Nekaj pripomb za več družbenega konteksta v slovenski folkloristiki. Traditiones 40 (3): 27–50. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2011400303
Kretzenbacher, Leopold. 1957. Zur „Rabenmutter“: Ballade bei Deutschen und Slowenen in Innerösterreich. Jahrbuch des österreichischen Volksliedwerkes 6: 102–112.
Krikmann, Arvo. 2001. Proverbs on animal identity: Typological memoirs. Folklore 17 (2): 7–84. Dostopno na: https://www.folklore.ee/folklore/vol17/proverbs.pdf
Kristeva, Julia. 1976. Histoires d'amour. Paris: Denoël.
Kumer, Zmaga. 1963. Balada o nevesti detomorilki. Ljubljana: SAZU (Dela SAZU: II. Razred za filološke in literarne vede, Inštitut za slovensko narodopisje; 17/6).
Kumer, Zmaga. 1975. Pesem slovenske dežele. Maribor: Založba Obzorja.
Kumer Zmaga. 1976. Zur Frage der Flugblattlieder in Slowenien. Jahrbuch für Volksliedforschung 21: 114–125. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/846444, http://www.jstor.org/stable/846444
Kumer, Zmaga. 1986. Ljudske pesmi Živčkove Katre. Traditiones 15: 165–179.
Kumer, Zmaga. 1990. Odsev resničnosti v baladi o obsojeni detomorilki. V: Ferdo Šerbelj (ur.), Zbornik občine Slovenska Bistrica: Zv. 2. Slovenska Bistrica: Skupščina občine, Kulturna skupnost, 403–409.
Kumer, Zmaga. 2004. Slovenska ljudska pesem. Ljubljana. Slovenska matica.
Kveder, Zofka. 1903. Zločin. Ljubljanski zvon 23 (1): 23–31. Dostopno na: https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzofka+kveder+zlo%C4%8Din+1903%27&pageSize=25
Madland, Helga Stipa. 1989. Infanticade as Fiction: Goethe’s Urfaust and Schiller’s “Kindsmörderin” as Models. The German Quarterly 62 (1) (Focus 18th/19h Centuries. Hellert, Lessing, Goethe, Fr. Schlegel, Novalis, Kleist, Buchner): 27–38. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/407033
Makarovič, Gorazd. 2011. Sramotilne kazni na Slovenskem. Etnolog 21: 203–240. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JWC4OT2A
Makarovič, Svetlana. 1974. Pelin žena. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Makarovič, Svetlana. 1999. Pelinov med, Pelin žena. Ljubljana: Vinilmanija. Zvočni CD.
Myer, Melisa L. 2005. Thicker than Water: The Origins of Blood as Symbol and Ritual. New York: Routledge.
Marusig, G. M. 2004. Le Morti Violenti, list 25 in 28.1673. V: Andrej Studen, Rabljev zamah: K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 40.
Meier, John. 1936. Das Deutsche Volkslied: Balladen II. Leipzig: Philipp Reclam.
Mihurko Poniž, Katja. 2000–2001. Materinstvo kot umetnostni motiv in njegova upodobitev v povesti Samorastniki. Jezik in slovstvo 46 (1‒2): 5–18.
Mihurko Poniž, Katja (ur.). 2010. Zofka Kveder, Zbrano delo: 2. knjiga: Nezbrana proza 1898–1903: Črtice, povesti, novele. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Milner, Larry S. 2000. Hardness of Heart/Hardness of Life: The Stain of Human Infanticide. Lantham, New York in Oxford: University Press of America.
Moritz, Karl Philipp (ur.). 1783–1793. Gnothi Sauton, oder Magazin zur Erfahrungseelenkunde. 10 zv. Berlin.
Novak Popov, Irena. 2006. Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. Slavistična revija 54 (4): 711‒725. Dostopno na: https://www.srl.si/arhiv/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf
Ožinger, Anton. 1991. Vizitacije Savinjskega arhidiakonata Goriške nadškofije 1751‒1773. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
O' Connor, Anne. 1991. Child Murderess and Dead Child Tradition: A Comparative Study. Helsinki: Academia Scientiarum Fennica (FF Communication; 249).
Pestalozzi, Johann Heinrich. 1783. Über Gesetzgebung und Kindermord. Frankfurt. Dostopno na: http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10769192_00005.html, 12. 6. 2017.
Petek, Franci. 2007. Zemljevidi razširjenosti pesmi po slovenskem etničnem ozemlju. V: SLP 5, 905–916.
Petzold, Leonard. 1974. Bänkelsang: Vom historischen Bänkelsang zum literarischen Chanson. Stuttgart: Metzler.
Pisk, Marjeta. 2008. Raziskave ljudske pesmi med tekstom in kontekstom (Folk-Song Research – Between Text and Context), Traditiones 37 (1): 99–111. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2008370105
Podkrajšek, Fran (Harambaša). 1895. Kapelica na Friškovcu. Ljubljanski zvon 15 (8): 516–518. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K0WK3UIT
Pohlin, Marko. 1781. Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist: das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen. Quod est: parvum dictionarium trilingue. Laibach: Johan Friedrich Eger.
Popovič, Anton. 1976. Aspects of Metatext. Canadian Review of Comparative Literature 3: 225–235.
Potočnik, A. 1928. Ljubljana. 11. Predmestje. Zvonček 29 (5): 106–110. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6Q1B6JGH
Puhar, Alenka. 1982. Prvotno besedilo življenja: Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju. Zagreb: Globus.
Rameckers, Jan Mathias. 1927. Der Kindermord in der Literatur der Sturm und Drang Periode. Rotterdam: Nijgh in Van Ditmar.
Sartre, Jean Paul. 1981 (1945). Izbrane drame: Zaprta vrata. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Seemann, Erich. 1931. Newe Zeitung und Volkslied. Jahrbuch für Volksliedforschung 3: 87–119.
Senejani, Akram Amiri. 2013. Sartre's Existentialist Viewpoint in No Exit. International Journal on Studies in English Language and Literature 1 (3): 15–23. Dostopno na: https://www.arcjournals.org/pdfs/ijsell/v1-i3/v1-i3-ijsell_2.pdf , 22. 3. 2017.
SLP 5. 2007. Slovenske ljudske pesmi: 5. knjiga: Pripovedne pesmi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Studen, Andrej. 2004. Rabljev zamah: K zgodovini kriminala in kaznovanje na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Symonds, Deborah A. 2010. Weep Not for Me: Women, Ballads, and Infanticide in Early Modern Scotland. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University.
Š 1. Štrekelj, Karel. 1895–1898. Slovenske narodne pesmi: 1. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica.
Š 4. Štrekelj, Karel. 1908–1923. Slovenske narodne pesmi: 4. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica.
Toelken, Barre. 1996. The Dynamics of Folklore. Logan, Utah: Utah State University Press.
Valjavec, Matija. 1900. Poezije. Ljubljana: Slovenska Matica.
Vilfan, Sergij. 1961. Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica.
Vilfan, Sergij. 1944. Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih. Etnolog 16 (1943): 3–29. https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RFP1MR7Z
Vilfan, Sergij. 1986. Reforme kazenskega prava in postopka v 18. stoletju: Primeri iz teorije, zakonodaje in prakse na avstrijskem ozemlju s posebnim pogledom na Slovenijo. Zbornik znanstvenih razprav 46: 141–160.
Vodušek, Božo. 1985. Spremna beseda. V: Johann Wolfgang Goethe. Faust. Prvi del – odlomki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 121–145.
Vodušek, Valens. 1979 (1977). O sodobnih nalogah folkloristike. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 17: 294–297.
Vodušek, Valens. 2003. Neka zapažanja o baladnim napevima na području Slovenije. V: Marko Terseglav in Robert Vrčon (ur.), Valens Vodušek, Etnomuzikološki članki in razprave. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 41–49.
Vraz, Stanko. 1839. Narodne pěsni ilirske. Zagreb: K. P. Ilir. Nar. tiskarna dra. Ljudevita Gaja.
Žemlja, Jožef. 1843. Sédim sinóv: Povést u pésmi. S slovečo elegijo g. Graya, iz engležkiga ravno u tisti méri. Zdélal Jožef Žemlja, Ambruški vikari u Krajni. U Ljubljani: Jožef Blaznik. Dostopno na: http://lit.ijs.si/sedem.html, 18. 8. 2017.
Werner, Oscar Helmut. 1917. The Unmarried Mother in German Literature: With Special Reference to the Period 1770‒1800. New York: Columbia University Press.
Wrightson, Keith. 1982. Infanticide in European History. Criminal Justice History 3: 1–20.
Willgus, Donald K. 1973. The Text Is the Thing. The Journal of American Folklore 86 (341): 241–252.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki