Vloga Emila Korytka pri spoznavanju slovenskih pesemskih praks

Avtorji

  • Marija Klobčar ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.3986/Traditio2017460302

Ključne besede:

Emil Korytko, slovanstvo, zbirateljski koncepti, ljudske pesmi, pesemske prakse // Emil Korytko, Slavic culture, collection concepts, folk songs, song practices

Povzetek

Objavljanje ljudskih pesmi je v času romantizma postalo pomemben referenčni in reprezentančni okvir za izražanje nacionalnosti. Na Slovenskem se je v 30. letih 19. stoletja v zbirateljska prizadevanja vključil Poljak Emil Korytko. Svoje poglede je oblikoval v poljski etnološki šoli, slovensko ljudsko izročilo pa je želel predstaviti v primerjalnem okviru slovanskih kultur. Načrt je začel uresničevati s pripravo zbirke Slovenske pesmi krajnskiga narόda. Prispevek skuša ovrednotiti Korytkova prizadevanja za objavo slovenskega ljudskega pesemskega izročila, odgovoriti na vprašanje, kako je Korytku uspelo, kar ni njegovim predhodnikom, in analizirati Korytkova opažanja pesemskih praks na Slovenskem, ki so bila pristransko ovrednotena zaradi ocen Stanka Vraza.

***

The publication of folk songs during the Romantic era became an important referential and representational framework for expressing nationalism. In the 1830s, the Polish nobleman Emil Korytko joined the collection efforts in Slovenian territory. Korytko’s perspectives were shaped in the Polish ethnographic school, and he wished to present Slovenian folk heritage in the comparative framework of Slavic cultures. He started carrying out this plan by preparing his collection Slovénſke péſmi krajnſkiga narόda (Slavic Songs of the Carniolan Nation). This article evaluates Korytko’s efforts to publish Slovenian folksong heritage, addresses how Korytko succeeded where his predecessors had not, and analyzes Korytko’s observations of song practices in Slovenian territory, which were evaluated with bias as a result of Stanko Vraz’s views.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Jež, Andraž. 2016. Stanko Vraz in nacionalizem: Od narobe Katona do narobe Prešerna. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Studi litteraria; 23).

Kidrič, France. 1910. Paberki o Korytku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. Ljubljanski zvon 30: 298–306, 364–368, 431–438, 490–497, 552–560, 682–688, 745–754. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPUJ27RW

Klobčar, Marija. 2014. Pesemsko obveščanje in ustvarjanje tradicije. Traditiones 43 (3): 87–110. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2014430401

Klobčar, Marija. 2017. Hidden behind the Transcriptions: Men and Women as Bearers of Slovenian Ballads. V: Marjetka Golež Kaučič (ur.), What to Do with Folklore?: New Perspectives on Folklore Research. Trier: Wissenschaftlicher Verlag (B.A.S.I.S.; 9), 41–55.

Korytko, Emil. 1838a. Den Freunden des Slawenthums in Krain. Illyrisches Blatt 25, 23. 6.: 97–98.

Korytko, Emil. 1838b. Slowenische Volkslieder aus Krain. Illyrisches Blatt 30, 28. 7.: 118–119.

Korytko, Emil. 1838c. Sammlung krainerischer Volkslieder. Ost und West 63, 8. 8.: 259.

Korytko, Emil. 1838č. Ein Wort über das Volkslied in Krain I. Ost und West 89, 7. 11.: 365–366.

Korytko, Emil. 1838d. Ein Wort über das Volkslied in Krain II. Ost und West 90, 10. 11.: 368–369.

Korytko, Emil. 1838e. Ein Wort über das Volkslied in Krain III. Ost und West 93, 21. 11.: 380–381.

Korytko, Emil. 1839–1844. Slovenske pesmi krajnskiga narόda I–V. 1839–1844. Ljubljana: Jožef Blaznik.

Korytko, Emil. NUK, Rokopisna zbirka, Ms 478, 479, 480.

Korytko, Emil. 1983a. Korespondencja z rodziną, I. Pripr. za tisk Monika Leeming in Henry Leeming. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Korytko, Emil. 1983b. Korespondenca z družino (1836–1838), II. Pripr. za tisk Monika Leeming in Henry Leeming. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Kumer, Zmaga. 1996. Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ZRC; 12).

[Matičetov, Milko]. 1970. Predgovor. V: Zmaga Kumer idr. (ur.), Slovenske ljudske pesmi I. Ljubljana: Slovenska matica, VII–XXIII.

Mrak, Andrej. 2013. Emil Korytko in njegovi – veliki podporniki slovenske kulture. http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/emil-korytko-in-njegovi-veliki-podporniki-slovenske-kulture/324515, 20. 10. 2017.

Novak, Vilko. 1972. Emila Korytka nemški članki o slovenskem ljudskem izročilu. Traditiones 1: 27–52.

Novak, Vilko. 1986. Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Pesjak, Lujiza. 1886. Iz mojega detinstva. Ljubljanski zvon 6 (11): 673–683. Dostopno na: https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OH2PICVT

Pisk, Marjeta. 2013. Ponovno o oblikovanju in razvoju glasbene folkloristike. Traditiones 42 (1): 109–123. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2013420106

Prešeren, France. 1971. Pesnitve in pisma. Ur. Anton Slodnjak. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Stanonik, Marija. 2012. Folkloristični portreti iz treh stoletij: Od baroka do moderne. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Stanonik, Marija in Niko Jež. 1985. Nekaj folklornih zapiskov iz zapuščine Emila Korytka v NUK. Traditiones 14: 109–122.

Vraz, Stanko. 1839. Narodne pĕsni ilirske. Zagreb: K. P. Ilir. Nar. tiskarna dra. Ljudevita Gaja.

Objavljeno

2017-12-11

Kako citirati

Klobčar, M. (2017). Vloga Emila Korytka pri spoznavanju slovenskih pesemskih praks. Traditiones, 46(3), 19–32. https://doi.org/10.3986/Traditio2017460302

Številka

Rubrike

Izbrane razprave iz folkloristike / Selected Essays in Folklore Studies - Edited by Marija Klobčar and Marjeta Pisk