Pesmi o lizbonskem potresu ali slovenski odziv na zgodbo o nesreči drugega
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2015440303Ključne besede:
Lisbon earthquake, Slovenian folk songs, song leaflets, folklore studies // lizbonski potres, slovenske ljudske pesmi, pesemski letaki, folkloristikaPovzetek
This article focuses on the Slovenian songs about the devastating 1755 Lisbon earthquake and on the context revealed by these songs. It is based on two songs about this earthquake that were published in the first collection of Slovenian folk songs from the mid-nineteenth century. The songs draw attention to the impact of this event in the media and the reception of these types of songs among the Slovenians. Studying the genesis of both songs, it reveals the role of organists and also the mindset that comes to the fore in the song narrations. The traces lead to a song leaflet that brings Slovenian songs closer to the general European tradition, with certain basic differences: the Slovenian song published on the leaflet contains a prayer for the victims of the Lisbon earthquake, which means that it provides special spiritual assistance. The article also reveals the reasons why the songs about the Lisbon earthquake were excluded from the subsequent standard collections of Slovenian folk songs, although the memory of both the songs and the Lisbon earthquake was still attested at the end of the nineteenth century. The Slovenian songs about the Lisbon earthquake therefore not only show the Slovenian response to the misfortune of the unknown people of Lisbon, but also question the social role of folklore studies.
***
Prispevek se osredotoča na slovenske pesmi o uničujočem lizbonskem potresu leta 1755 in na kontekst, ki ga razkrivajo. Izhaja iz objav dveh pesmi o tem potresu v prvi zbirki slovenskih ljudskih pesmi iz sredine 19. stoletja, ki opozarjata na odmevnost tega dogodka in sprejetost pesmi med Slovenci. Išče genezo obeh pesmi, pri čemer razkriva vlogo organistov, hkrati pa predstavlja tudi miselni svet, ki se razkriva skozi pesemske pripovedi. Sledi vodijo do pesemskega letaka, kar slovenske pesmi zbližuje s splošno evropsko tradicijo, ob tem pa se kažejo temeljne razlike: slovenska pesem, objavljena na letaku, namreč z molitvijo za žrtve lizbonskega potresa pomeni posebno duhovno pomoč. Prispevek razkriva tudi razloge, zakaj so bile pesmi o lizbonskem potresu izločene iz nadaljnjih normativnih zbirk slovenskih ljudskih pesmi, čeprav je spomin tako na pesmi kot na lizbonski potres izpričan še ob koncu 19. stoletja. S tem slovenske pesmi o lizbonskem potresu ne kažejo le slovenskega odziva na nesrečo neznanih prebivalcev Lizbone, temveč se sprašujejo tudi o družbeni vlogi folkloristike.
Prenosi
Literatura
Debeljak, Anton. 1932. Najstarejši slovenski letak. Življenje in svet 6 (26): 688–689. URN:NBN:SI:DOCPVG5S6B5 from http://www.dlib.si
Dolenc, Janez. 1982. Pregled potresne motivike v slovenski književnosti. Jezik in slovstvo 27 (4): 113–118.
Gspan, Alfonz. 1978. Cvetnik slovenskega umetnega pesništvo do srede XIX. stoletja, I. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica.
Halter, Martin. 2005. Kommt und schauet mit Erstaunen. Frankfurter Allgemeine Zeitung, 26. 10., Copy in DVA, Folder Gr. I.
Klobčar, Marija. 2002. Štajerska slovesa – odsev družbene razslojenosti ali enakosti med ljudmi – Styrian farewell songs – a reflection of social stratification, or of equality amognst people. Traditiones 31 (2): 7–22.
Kokošar, Ivan. s. a. Razne pesmi (narodne in znarodele) sebrane, Zvezek X. Zapuščina I. Kokošarja II, Pahorjev prepis zbirke, II. Mavrova zbirka. Arhiv GNI ZRC SAZU.
Korytko, Emil. 1839–1844. Slovenske pesmi krajnskiga naroda 1–5. Ljubljana: Jožef Blaznik.
Kramar, Franc. 1922–1926. Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi. Cerkveni glasbenik.
Kumer, Zmaga, et al. (ed.). 1970–2007. Slovenske ljudske pesmi (SLP) I–V. Ljubljana: Slovenska matica, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Kumer, Zmaga. 1976. Zur Frage der Flugblatlieder in Slowenien. Jahbuch für Volksliedforschung 21: 114–125.
Leerssen, Joep. 2008. National Thought in Europe. Amsterdam: Japes.
Nepodpisano. 1895. Ljubljanski potres. Ljubljanski zvon 11 (6): 382–387.
Meyers, Alan R. 1981. Famine Relief and Imperial Policy in Early Modern Marocco: the Political Functions of Public Health. American Journal of Public Health 71 (11): 1266-1273.
Novak, Vilko. 1986. Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Repež, Filip Jakob. 1775 [1770]. Romarsku drugu blagu. Videm: Murero.
Richter, Lukas (ed.). 1972. Die schreckliche Pulver-Explosion zu Harburg und andere Echte und Wahrhafte Moritaten. Berlin: Eulenspiegel Verlag, 5–7.
Stritar, Josip. 1895. Slovenska Lizbona. Ljubljanski zvon 15 (6): 329–330.
Štrekelj, Karel (ed). 1895. Slovenske narodne pesmi I. Ljubljana: Slovenska matica.
Torkar, Silvo. 1993. Najstarejša slovenska varianta Pegama in Lambergarja. Delo 35 (45): 13.
Turk, Alojz. 1933. »Peʃem od Lisabone«. Življenje in svet 7 (2): 39. URN:NBN:SI:DOC-IUYHX6KZ from http://www.dlib.si
Vidrih, Renato. 2006. Obletnice katastrofalnih potresov. Življenje in tehnika 57 (6), 20–30.
Vodušek, Valens. 1970. Predgovor. V: Kumer, Zmaga et al. (ed.), Slovenske ljudske pesmi I: Pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani: VII–XXIII.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki