Slovenski izseljenci in glasbena ustvarjalnost po 1918. Koncepti »tujstva« v slovenski sodobni glasbi

Povzetek

Prispevek oriše obseg pojma emigracije v povezavi s slovensko glasbo po prvi svetovni vojni. Tri dopolnjujoče se zgodbe odgovarjajo na tri temeljna vprašanja o izseljenstvu: kaj obsega, kako je bilo doslej strokovno obravnavano in kaj bi bilo treba še upoštevati. Tako so tri glavna poglavja: 1. kaj se v splošnem razume kot glasba slovenske emigracije, nato je 2., prikazan obseg obravnavanja glasbe slovenske emigracije na primeru edine sistematične študije o skladateljih izseljencih, 3., zadnji del pa prinaša izseljenski izkušnji skladateljev, ki ju je mogoče razumeti kot prikaz pomenskega obsega izseljenstva in glasbe. Prispevek odstira potrebo po temeljitejši analizi (ne samo) slovenskega izseljenstva in glasbe kot vrste kulturne mobilnosti, ki vključuje politične in kulturne, a tudi estetske spremenljivke, tako pomembne v obdobju, ki čedalje pogosteje sooča »tujstvo« z »domačim«.

***

The aim of this paper is to define the range of emigration through three complementary stories about the Slovenian music emigration after the Great War. After the introduction of the Slovenian emigration and its music as it is usually understood, the research of one part of the Slovenian emigration – the composers – is surveyed through an analysis of the only systematic survey of the Slovenian composers-émigrés. Finally, the personal experience of two composers living abroad is addressed: the experience of Uroš Rojko (born in 1954) and Vinko Globokar (born in 1934). The contribution points to a broader scope of music by the emigrants as cultural mobility: as a mobility that includes not only political and cultural but also aesthetic level that needs to be included for describing adequately the juxtapositions between the “ foreignness” and the “native” pervading our time.