Sirarjenje v planinah v Kamniško-Savinjskih Alpah v luči arheoloških najdb in zgodovinskih virov
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2004330104Ključne besede:
paša v visokogorju, sirarstvo, posode za sir // Mountain pasturage, cheese making, cheese moulds (»torila«)Povzetek
Razprava obravnava začetke izdelave sira v Kamniško-Savinjskih Alpah. Analizirane so arheološke najdbe (lončena torila in posode) in pisni zgodovinski viri (urbarji). Odprto je ostalo vprašanje, ali so v antiki v planinah tudi sirili. Gornjegrajski urbar iz leta 1426 in reformirani urbar zgornjekamniškega gospostva iz leta 1571 dokazujeta sirastvo v visokem srednjem veku.
***
The paper looks at the beginnings of cheese making in the Kamnik and the Savinja Alps. Analyzed are archaeological artefacts (cheese moulds, clay vessels for milk) and written historical sources (land registers). The question whether in antiquity the shepherds who were grazing cattle on mountain pastures also processed cheese remains unanswered. Land registers, for instance the 1426 land register of Gornji grad and the reformed land register of the Upper Kamnik seigneury from 1571, contain more data on the cheese making tradition in the High Middle Ages.
Prenosi
Literatura
Bitterli-Waldvogel, Thomas. 1999. Mittelalterliche Alpwirtschaft in der Schweiz. Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich [Wien] 15: 99–110.
Bregant, Tatjana. 1977. Keramično gradivo iz zijalke na Lepi glavi in Dolgi njivi. Slovenski etnograf 30: 113–120.
Cevc, Tone. 1977. Vpliv zemljišča in družbenozgodovinskih razmer na življenje pastirjev v naravnih zavetiščih na planinah v Kamniških Alpah. Slovenski etnograf 30: 93–112.
Cevc, Tone. 1993. Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. Ljubljana, [samoz. T. Cevc] in ISN ZRC SAZU.
Cevc, Tone. 1998. Planina Na stanu (1450 m) pod Kamniškim sedlom (1884 m) v antiki in srednjem veku (Die Alm Na stanu (1450 m) unterhalb des Kamniško sedlo (1884 m) in der Antike und im Mittelalter). Traditiones 27: 9–23.
Cevc, Tone. 2000a. Lončene posode pastirjev. Sklede in latvice iz poznega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah (Die Tongefässe der Hirten. Schüsseln aus dem Spätmittelalter und der Neuzeit von der Almen in den Kamniker Alpen (Steineralpen). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Cevc, Tone. 2000b. Tri tisočletja Velike planine (Zusammenfassung: Drei Jahrtausende der Alm Velika planina (1550 m). Kamniški zbornik 15: 113–122.
Cevc, Tone. 2001. Lončenina iz poznega, srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah [Rokopis]. [Ljubljana, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU].
Cevc, Tone. 2003. Kontinuiteta antične pašne tradicije v planinah v Kamniških Alpah (Kontinuität der antiken Weidetradition auf den Almen der Kamniker Alpen). Traditiones 32 (1): 7–19.
Cevc, Tone idr. 1997. Davne sledi človeka v Kamniških Alpah (Uralte Spuren der Menschen in den Kamniker Alpen. Archäologische Funde (1995–1996) auf den Almen). Ljubljana, ZRC SAZU.
Ciglenečki, Slavko. 2000. Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina (Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU (Opera Instituti archaeologici Sloveniae 4).
Gestrin, Ferdo. 1952–1953. Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju iz leta 1426. Zgodovinski časopis [Kosov zbornik] 6–7: 473–521.
Gleirscher, Paul. 1985. Almwirtschaft in der Urgeschichte. Der Schlern [Bozen] 59: 116–124.
Grafenauer, Ivan. 1952–1953. Slovenska pripovedka o ujetem divjem možu. Zgodovinski časopis [Kosov zbornik] 6–7: 124–153.
Grassl, Herbert. 1999. Women in Ancient Pastoralism. V: Bartosiewicz, Lászlo in Haskel J. Greenfield (ur.), Transhumant Pastoralism in Southern Europe. Recent Perspectives from Archaeology, History and Ethnology. Budapest, Archaeolingua alapítvány (Archaeolingua. Series minor): 63–68.
Gstirner, Adof. 1937. Die Schwaighöfe im ehemaligen Herzogtume Steiermark. Zs. d. Historischen Vereines f. Steiermark [Graz] 31: 1–86.
Gutzwiller, Karl. 1937. Die Alpwirtschaft in der Urzeit. Die Alpen [Bern] 13: 95–100.
Haid, Hans. 1992. Aufbruch in die Einsamkeit. 5000 Jahre Überleben in den Alpen. Rosenheim, Edition Tau.
Haiding, Karl. 1962. Almwirtschaft in der Steiermark. Trautenfels, Heimatmuseum Trautenfels.
Herdi, Ernst Paul. 1918. Die Herstellung und Verwertung von Käse im griechisch-römischen Altertum. Frauenfeld.
Hoops, Johannes. 2000. Reallexikon der Germanischen Altertumskunde. Berlin, Walter de Gruyter.
Horvat, Jana. 2002. Arheološki sledovi v slovenskem visokogorju (Archäologische Zeugnisse im slowenischen Alpengebiet). Kamniški zbornik 16: 193–202.
Horvat, Martin. 1996. Obdelava lončenine z Velike planine. Traditiones 25: 81–90.
Hubatschek, Irmtraud. 1996. Die Insel der Hirten. Innsbruck, Verlag Dr. Hubatschek.
Kopač, Vlasto. 1974. Pastirska torila z Velike planine. Traditiones 3: 155–163.
Mandl, Franz. 1996. Dachstein. Vier Jahrtausende Almen im Hochgebirge. Bd.1. Das östliche Dachsteinplateau. 4000 Jahre Geschichte der hochalpinen Weide- und Almwirtschaft. Gröbming, Verein Anisa (Mitteilungen der Anisa 17, 2–3).
Mandl, Franz. 2002. Almen im Herzen Österreichs. Dachsteingebirge, Niedere Tauern, Salzkammergut. Gröbming in Haus i. E., Anisa (Mitteilungen der Anisa 22, 1–2).
Meyer, Werner idr. 1998. »Heidenhüttli«. 25 Jahre archäologische Wüstungsforschung im schweizerischen Alpenraum. Basel, Schweizerischer Burgerverein.
Obrecht, Jacob idr. 2003. Hochalpiner Siedlungplatz Müllerenhütte, Melchsee-Frutt. V: Furrer, Beno (ur.), Kulturaustausch im ländlichen Hausbau. Inneralpin und Transalpin. Bericht über die Tagung der Regionalgruppe Alpen in Schwyz. Petersberg, Michael Imhof Verlag: 93–256.
Ränk, Gustav. 1972–1973. Zur Kulturgeschichte des Käses im griechisch-römischen Altertum. Schweizerisches Archiv für Volkskunde [Basel] 68/69 (1–6): 551–556.
Snoj, Marko. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Snoj, Marko. 2003. Etimološke drobtine 1–5. Slavistična revija 51: 27–31.
Toussaint - Samat, Maguelonne. 1996. A History of Food. Oxford, Blackwell.
Weber, Gerhard. 2000. Cambodunum - Kempten. Erste Hauptstadt der römischen Provinz Raetien? Main am Rhein, Verlag Philipp von Zabern.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
