Raziskave stavbarstva in bivalne kulture Vipavske doline. Pregled poglavitnih virov in literature pred drugo svetovno vojno
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2006350113Ključne besede:
viri, zgodovina raziskav, stavbarstvo, bivalna kultura, Vipavska dolina // sources, history of research, architecture, dwelling culture, the Vipava's valley (Slovenia)Povzetek
Avtorica razpravlja o najpomembnejših virih in literaturi za raziskovanje stavbarstva in bivalne kulture v Vipavski dolini, spisanih pred drugo svetovno vojno. Upoštevani so potopisi, poročila, zemljevidi, risbe, kataster, periodika, domoznanska literatura in leposlovje. Sledi predstavitev poglavitne jezikoslovne, etnološke, geografske in siceršnje literature o stavbarstvu in bivalni kulturi Vipavske doline.
***
The authoress discusses the most important sources and literature written before WW II about architecture and culture of dwelling in the Vipava's valley. Among the sources itineraries, reports, maps, drawings, a cadastral register, periodicals and belles-lettres are considered. The presentation of principal filological, ethnological, geografical and other literature about architecture and dwelling culture of Vipava's valley follows.
Prenosi
Literatura
Atlante linguistico italiano [ALI]. 1995. 1. Il corpo umano: anatomia, qualita e difetti fisici, protesi popolari: carte 1–3., 1–93. Roma: Istituto poligrafico e Zecca dello Stato, Libreria dello Stato.
Atlante linguistico italiano [ALI]. 1996. 2. Il corpo umano: funzioni principali, malesseri e affezioni patologiche comuni, malattie principali: carte 94–202. Roma: Istituto poligrafico e Zecca dello Stato, Libreria dello Stato.
Atlante linguistico italiano [ALI]. 1997. 3. Indumenti e abbigliamento: carte 203–297. Roma: Istituto poligrafico e Zecca dello Stato, Libreria dello Stato.
Atlante linguistico italiano [ALI]. 1999. 4. La casa e l'arredamento: l'esterno; l'interno e l'arredo: il tinello, la camera da letto: carte 298–392. Roma: Istituto poligrafico e Zecca dello Stato, Libreria dello Stato.
Atlante linguistico italiano [ALI]. 2001. 5. La casa e l'arredamento: la cucina: il fuoco e il focolare; utensili da cucina; la tavola, le stoviglie, i mobili; l'acqua, il rigovernare e la pulizia: carte 393–524. Roma: Istituto poligrafico e Zecca dello Stato, Libreria dello Stato.
Bancalari, Gustav. 1893. Die Hausforschung und ihre Ergebnisse in den Ostalpen. Zeitschrift des Deutschen und Österreichischen Alpenvereines 24: 128–174.
Bancalari, Gustav. 1896. Forschungen und Studien über das Haus: I. Rauchhaus, Herd, Ofen, Rauchfang, Kamin. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 26: 93–128.
Bancalari, Gustav. 1897. Forschungen und Studien über das Haus: II . Gegensätze des »oberdeutschen« Typus und der Ländlichen Häuser Frankereichs. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 27: 191–209.
Bednařik, Rado. 1932. Goriška in tržaška pokrajina v besedi in podobi. Gorica: Sigma.
Belinger - Ferjančič, Gizela. 1930. Vzorna gospodinja. Gorica: Goriška Matica.
Bevk, Davorina. 1930. Ljubi moj domek. Gorica: Goriška Matica.
Biassutti, Renato. 1931. Richerce sui tipi degli insediamenti rurali in Italia: la carta dei tipi di insediamento. Memorie della Società geografica italiana 17: 5 –25.
Biassutti, Renato. 1938. La casa rurale nella Toscana. Bologna: Nicola Zanichelli Editore.
Blaznik, Pavle (ur.). 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Ljubljana: SAZU.
Bogataj, Janez in Vito Hazler. 1996. Regionalizacija. V: Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana: Mladinska knjiga: 148.
Bollettino dell'Atlante linguistico italiano. 1930–1970. Bollettino dell'Atlante linguistico italiano. Udine: Società filologica friulana G. L. Ascoli.
Ce fastu? 1925–. Ce fastu? Rivista della Società filologica Friulana. Udine: Società Filologica friulana G. L. Ascoli.
Cergna, Maria Cristina. 2005. Il diario della peste di Giovanni Maria Marusig (1682). Edizione del testo e delle illustrazioni originali dell’autore. Mariano del Friuli: Edizioni della Laguna.
Coronini - Cronberg, Franz. 1891. Volksleben in Görz und Gradiska. V: Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, Bd. 10. Das Küstenland. Wien: Hof- und Staatsdruckerei: 161–189.
Cumin, Gustavo. 1929. Guida della Carsia Giulia. Trieste: Stabilimento tipografico nazionale.
Cvijić, Jovan. 1922. Balkansko poluostrvo i južnoslovenske zemlje. Osnove antropogeografije 1. Zagreb: Hrvatski štamparski zavod.
Czoernig, Carl Freiherrn. 1873. Das Land Görz und Gradisca. Wien: Wilhelm Braumüller.
Dachler, Anton in Michael Haberlandt. 1906. Das Bauernhaus in Oesterreich-Ungarn und seinen grenzgebieten. Wien: Österreichische Ingenieur- und Architekten-Verein.
Ellero, Gianfranco in Italo Zannier (ur.). 1999. Voci e immagini. Ugo Pellis linguista e fotografo. Milano: Motta; Lestans/Sequals: CRAF.
Erjavec, Fran. 2000. Na kraški zemlji. V: Erjavec, F., Črtice in povesti. Potopisi. Literarne in stvarne podobe živali. Ljubljana: DZS (Slovenska klasika): 218–223.
Franke, Ivan. 1891. Burgen, Ortsanlagen und Typen von Bauernhausern. V: Die österreichische-ungarische Monarchie in Wort und Bild, Bd. 8. Kärnten und Krain. Wien: Hof- und Staatsdruckerei: 390–402.
Godina - Golija, Maja. 2002. Stavbarstvo slovenskega etničnega prostora v delu Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Traditiones 31 (1): 91–98.
Gospodarski list: za kmetijstvo… 1869–1879. Gospodarski list: za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe. Gorica: C. kr. kmetijsko društvo Goriško.
Gospodarski list: glasilo c. kr… 1881–1902. Gospodarski list: glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Gorica: Kmetijsko društvo.
Gospodarski list. 1922–1928. Gospodarski list. Gorica: Zadružna zveza.
Gospodarski vestnik… 1923–1928. Gospodarski vestnik slovenskega kmetijskega društva v Gorici, Slovenske čebelarske zadruge v Gorici, Zadružne zveze v Trstu in Tržaške kmetijske družbe v Trstu. Gorica: Konzorcij Gospodarskega vestnika.
Grafenauer, Bogo. 1970. Viri in literatura. V: Blaznik (ur.) 1970: 3–24.
Granda, Stane. 1984. Kmetijske Razmere v Vipavski dolini v prvi polovici 19. stoletja. Goriški letnik 11: 55–72.
Hacquet, Baltasar. 1778–1789. Oryctographia Carniolica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthumes Krain, Istrien und zum Theil der benachbarthen Länder 1–4. Leipzig: Johann Gottlob Immanuel Breitkopf. [1778 (1. del), 1781 (2. del), 1784 (3. del), 1789 (4. del)].
Hacquet, Baltasar. 1801–1805. Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven: deren geographische Ausbreitung von dem adriatischen Meere bis an den Ponto, deren Sitten, Gebräuche, Handthierung, Gewerbe, Religion u. s. w. Nach einer zehnjährigen Reise und vierziegjährigem Aufenthalte in jenen Gegenden. Leipzig: im Industrie – Comptoir. [1801 (1. zvezek), ? (2. zvezek), 1803 (3. zvezek), 1804 (4. zvezek), 1805 (5. zvezek)].
Jazbec, Tina. 2001. Arhitekt Maks Fabiani in njegovi projekti prenove na Primorskem: 1917–1922 (Diplomska naloga). Ljubljana: FF, Oddelek za umetnostno zgodovino [tipkopis].
Jejčič, Andreina. 1989. Slovenska tiskana beseda v tiskarnah na Primorskem 1607–1918 (bibliografija). Nova Gorica: Goriška knjižnjica Franceta Bevka (Publikacije Goriške knjižnjice; 6).
Kazak, Bogdan [Brecelj, Anton]. 1938. Zdrav kolikor hočeš. Zdravnikovi spomini. Gorizia: Sodalizio S. Ermacora.
Kmetijske in rokodelske novice. 1843–1902. Kmetijske in rokodelske novice. Ljubljana: Jožef Blaznik.
Kociančič, Štefan. 1853. Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853. Arkiv za povjestnicu jugoslavensku 3: 173–222.
Koledar: za leto… 1924–. Koledar: za leto... Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
Koledar: za navadno leto… 1921–1940. Koledar: za navadno leto… Gorica: Goriška Matica.
Koledar za … 1894–1896. Koledar za … Gorica: Goriška tiskarna A. Gaberšček.
Kolerič, Antonija. 1966. Bibliografija slovenskega tiska v Italiji med dvema vojnama. 1918–30. 4. 1945. Trst: Narodna in študijska knjižnjica v Trstu.
Komelj, Ivan. 1978. Slovenski kraji in naselja v preteklosti. Ljubljana: Narodna galerija.
Kos, Mateja. 2002. Predmeti na Tominčevih portretih. V: Jaki, Barbara in Mateja Breščak (ur.), Jožef Tominc. Fiziognomija slike. Ljubljana: Narodna galerija: 33–36.
Krebs, Norbert. 1928. Die Ostalpen und das heutige Österreich. Ein Länderkunde. 1–2. Stuttgart: J. Engelhorn.
Ledinek Lozej, Špela. 2005. Stavbarstvo na Vipavskem v Valvasorjevem slikovnem gradivu. Izvestja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 2: 6–10.
Linhart, Anton Tomaž. 1981. Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1–2. Ljubljana: Slovenska Matica.
Lorenzi, Arrigo. 1914. Studi sui tipi antropogeografici della pianura padana. Rivista geografica italiana. Bolettino della Società di studi geografici e coloniali 21: 271–608.
Lorenzoni, G. 1930. Gli Slavi delle vallate. V: Gortani, Michele, Gorizia con le vallate dell'Isonzo e del Vipacco. Udine: Società Alpina Friulana (Guida dei Fiuli; 5): 67–95.
Lozar Štamcar, Maja. 2002. Pohištvo na Tominčevih slikah. V: Jaki, Barbara in Mateja Breščak (ur.), Jožef Tominc. Fiziognomija slike. Ljubljana: Narodna galerija: 39–42.
Ložar, Rajko. 1943. Prazgodovinske osnove slovenskega narodopisja. Etnolog 15: 70–88.
Ložar, Rajko. 1944. Kmečki dom in kmečka hiša. V: Ložar, R. (ur.), Narodopisje Slovencev 1. Ljubljana: Klas: 62–97.
Makuc, Neva in Jakob Marušič (ur.). 2005. Domoznanske publikacije o Primorski: Gradivo za bibliografijo (do leta 2004). Nova Gorica in Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Marušič, Branko. 1978. Iz starih fotografskih albumov. Giannantonio de Capellaris. Kronika 26 (3): 182–183.
Marušič, Branko. 1987. Slovenski periodični tisk na Goriškem. Jadranski koledar 1987: 223–232.
Marušič, Branko. 2002. Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
Marušič, Branko. 2005. La storiografia. V: Cultura slovena nel Goriziano. Udine: Forum: 303–320.
Massi, Ernesto. 1933. L' ambiente geografico e lo sviluppo economico nel Goriziano. Gorizia: Tipografia edit. Giuseppe Iucchi.
Matičetov, Milko. 1948. O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev. Slovenski etnograf 1: 9–56.
Meitzen, August. 1895. Wanderungen, Anbau und Agrarecht der Völker Europas nördlich der Alpen. Erste Abtheilung: Siedelung und Agrarwesen der Westgermanen und Ostgermanen, der Kelten, Römer, Finnen und Slaven. 1–3. Berlin: Wilhelm Hertz.
Melik, Anton. 1933. Kmetska naselja na Slovenskem. Geografski vestnik 9: 129–165.
Melik, Anton. 1936. Slovenija. Geografski opis 1. Splošni del 2. Ljubljana: Slovenska Matica.
Melik, Anton. 1960. Slovenija. Geografski opis 2. Opis Slovenskih pokrajin 4. Slovensko Primorje. Ljubljana: Slovenska matica.
Melik, Anton. 1963. Slovenija.Geografski opis 1. Splošni del. (Druga, predelana izdaja). Ljubljana: Slovenska matica.
Meringer, Rudolf. 1891. Studien zur germanische Volkskunde: Das Bauernhaus und dessen Einrichtung. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 21: 101–152.
Meringer, Rudolf. 1892. Studien zur germanischen Volkskunde. Nachtrag zu Bd. 21. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 22: 101–106.
Meringer, Rudolf. 1893. Studien zur germanischen Volkskunde. II. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 23: 136–192.
Meringer, Rudolf. 1894. Ueber Spuren römischer Dachkonstructionen in Carnuntum. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 24: 245–250.
Meringer, Rudolf. 1895. Studien zur germanischen Volkskunde. III . Der Hausrath der oberdeutschen Hauses. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 25: 56–68.
Meringer, Rudolf. 1896. Das oberdeutsche Bauernhaus und seine Geräthe. Zeitschrift für österreichische Volkskunde 2: 257–267.
Meringer, Rudolf. 1897. Zur Geschichte des Kachelofens. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 27: 223–234.
Miani, Leonardo in Matjaž Garzarolli. 1988. Regulacijski načrti za manjša mesta, trge in vasi v porečju Soče, 1917 –1922. V: Pozzetto, Marko (ur.), Maks Fabiani. Nove meje v arhitekturi. Venezia: Cataloghi Marisilio: 51–75.
Mikuž, Marjeta. 1998. Šantel. Življenje in delo. V: Šantel 1998: 5–22.
Morelli, Carlo. 2003 (1855). Istoria della Contea di Gorizia. Gorizia: Edizioni della Laguna.
Može, Ivan. 2000. Gremo v trg. Vipava v prvi polovici 20. stoletja skozi objektiv Ivana Možeta. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv.
Murko, Matija. 1896. Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi l. 1895. V: Letopis Matice slovenske 1896. Ljubljana: Slovenska matica: 75–137.
Murko, Matija. 1905. Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Südslaven. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 35: 308 –330.
Murko, Matija. 1906. Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Südslaven. Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 36: 12–40, 92–129.
Murko, Matija. 1962 (1906). Hiša Slovencev. V: Murko, Matija, Izbrano delo. Ljubljana: Slovenska matica: 255–274.
Musil, Robert. 1955. Tagebücher, Aphorismen, Essays und Reden. Hamburg: Rowohlt Verlag.
Muznik, Anton. 2000 (1781). Clima Goritiense = Goriško podnebje. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije.
Nice, Bruno. 1940. La casa rurale nella Venezia Giulia. Bologna: Nicola Zanichelli Editore (Ricerche sulle dimore rurali in Italia; 2).
Novak, Vilko. 1986. Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Osvald, Monika. 2002. Spomeniško varstvo in obnova Goriške po prvi svetovni vojni. Arhitekt Maks Fabiani (1865 –1962) ter cerkve v Ločniku, Šempetru pri Gorici in Vrtojbi. Acta historiae aris Slovenica 7: 123–133.
Pagano, Giuseppe in Daniel Guarniero. 1936. Architettura rurale italiana. Milano: Ulrico Hoepli (Quaderni della triennale).
Peez, Aleksander. 1891. Das Bauernhaus in Oesterreich-Ungarn. Mittheilungen der anthropologischen Gesellschaft in Wien 21: 57–59.
Petak, Arthur. 1904. Uber die Herd-Form in der Friaul. Zeitschrift für österreichische Volkskunde 10: 211–213.
Pillon, Lucia (ur.). 1995. Gorizia, un viaggio nel tempo. L'immagine del Castelo del nostro secolo alle origini. Gorizia: Edizioni della Laguna.
Plesničar, Pavel. 1940. Narod naš dokaze hrani. Bibliografski pregled slovenskega tiska na Primorskem do konca leta 1918. Ljubljana: L. Mikuš.
Postojinsko okrajno glavarstvo. 1889. Postojinsko okrajno glavarstvo. Postojna: R. Šeber.
Pozzetto, Marko. 1997. Maks Fabiani – vizije prostora. Kranj: L.I.B.R.A.
Pozzetto, Marko. 2000. Il contributo di Max Fabiani all’imagine urbana e architettonica di Gorizia, del Goriziano e dell’Isontino. V: L’ arte slovena del XX secolo nel Goriziano. Gorizia: Goriška Mohorjeva družba: 111–138.
Primorski gospodar. 1905–1915. Primorski gospodar. List za pospeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Gorica: Goriško kmetijsko društvo.
Rajšp, Vincenc in Drago Trpin. 1997. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 1787 (1804). Opisi, 3. zvezek. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije.
Ribnikar, Peter. 1982. Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. Zgodovinski časopis 36 (4): 321–337.
Rutar, Simon. 1892. Goriška in Gradiščanska. Ljubljana: Matica Slovenska.
Scarin, Emilio. 1943. La casa rurale nel Friuli. Firenze: Comitato nazionale per la geografia. (Ricerche sulle dimore rurali in Italia; 4).
Slavec Gradišnik, Ingrid. 2000. Etnologija na Slovenskem. Med čermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Slovenka. 1922–1923. Slovenka. Gorica: Konzorcij Slovenke.
Sot la Nape. 1949–. Sot la Nape. Udine: Società filologica friulana G. L. Ascoli.
Stele, France. 1939. Potovanje skozi Slovenijo l. 1571 in 1574. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20: 304–309.
Stele, France. 1940. Umetnost v Primorju. Ljubljana: Akademska založba.
Stele, France. 1960. Umetnost v Primorju. Ljubljana: Slovenska matica.
Stopar, Ivan. 1993. Kranjske noše – Goldensteinove upodobitve. Ljubljana: Arterika.
Šalamun, Miša. 1961. Slovensko primorsko časopisje. Zgodovinski pregled in bibliografski opis. V: Vilhar, Srečko, Prerez zgodovine slovenskih knjižnjic in knjižnjičarstva na Primorskem. Koper: Lipa: 25 –107.
Šantel, Saša. 1998. Ciklus ljudskih noš. Akvareli Saše Šantla. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
Tuma, Henrik. 1994. Pisma. Osebnosti in dogodki (1893 –1935). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZR C SAZU; Trst: Založba Devin.
Umni gospodar… 1863–1865. Umni gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, gospodarstvo in obrtnijo. Gorica: C. K. Kmetijska družba Goriška.
Valvasor, Johann Weichard. 1877–1879 (1689). Die Ehre des Herzogtums Krain. 1–4. Rudolfswerth: J. Krajec.
Valvasor, Johann Weichard. 1970 (1679). Topographia Ducatus Carnioliae modernae. Ljubljana in München: Cankarjeva založba in R. Trofenik.
Valvasor, Johann Weichard. 1970–1974 (1689). Die Ehre des Herzogtums Krain: Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes. 1–4. Ljubljana: Mladinska Knjiga, München: R. Trofenik.
Valvasor, Johann Weichard. 2001. Topografija Kranjske. 1678–79. Ljubljana: Valvasorjev odbor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Vertovc, Matija. 1847. Kmetijska kemija, to je, natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo in njegove pridelke. Ljubljana: Jožef Blaznik.
Vertovc, Matija. 1994 [1844]. Vinoreja. Faksimilirani ponatis izdaje iz leta 1844. Vipava in Ajdovščina: Agroind Vipava.
Vidmar, Luka (ur.). 2004. Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Koper XI: Dekanija Vipavska 1. Celje: Mohorjeva družba.
Vilfan, Sergij. 1970. Kmečka hiša. V: Blaznik (ur) 1970: 559–593.
Vurnik, Stanko. 1926a. Kranjski etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe. Etnolog 1: 139–140.
Vurnik, Stanko. 1926b. Slovenska kmečka hiša. Ilustrirani Slovenec 2 (36): 304–305, 308.
Vurnik, Stanko. 1930. Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp: Doneski k studijam o ljudski arhitekturi. Etnolog 4: 30–70.
Vurnik, Stanko. 1984. Predavanje o ljudski umetnosti. Traditiones 13: 130–135.
Ženski svet. 1923–1941. Ženski svet. Glasilo ženskih društev za Julijsko krajino. Trst: Žensko dobrodelno udruženje.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
