Poseganje v slovstveno folkloro. Znamenje ustvarjalnosti ali nemoči?
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2006350101Ključne besede:
slovstvena folkloristika, literarna zgodovina, prozna in pesemska folklora, medbesedilnost // literary folklore, literary history, Jacob and Wilhelm Grimm, Ernst Kleinpaul, prose and poetic folklore, intertextualityPovzetek
Obravnava sistematično odpira razpravo o zelo zanemarjenem področju slovenske glasbene in slovstvene folkloristike, o poustvarjanju slovenske slovstvene folklore. Literarna zgodovina se je do nedavna tega vprašanja dotikala s predsodki ob vprašanjih morale in znamenjih šibke pesniške moči. Prav tako sta slovstvena in glasbena folkloristika v skladu s pravili zapisovanja kot reprodukcije že načelno zavračali vsakršno poseganje v besedila, ne da bi se bili pripravljeni poglobiti v duhá in okoliščine časa, ki so vplivali na nekatere slovenske avtorje, da so se odločali za avtorsko predelavo narodnih / ljudskih / folklornih pesmi.
***
This article systematically opens a discussion on a very neglected area of Slovenian musical and literary folklore: the re-creation of Slovenian literary folklore. Until recently, literary history has addressed this issue with judgments of questions of morals and signs of weak poetic power. Likewise, in line with the principles of transcription as reproduction, literary and musical folklore have in principle rejected any kind of intervention in the text and have not been prepared to engage with the spirit and circumstances of a time that influenced certain Slovenian authors in their decision to reshape folk songs.
Prenosi
Literatura
Ahacel, Matija. 1858. [Predgovor] Ljubi Slovenzi! V: Koroshke ino Shtajarske pesme, enokoljko popravlene ino na novo sloshene. [Drugi natis. Pomnoshene]. V Zelovci, natisnjene in naprodaj per Janesu Leonu.
Bleiweis, Janez. 1853. [Uredniška opomba]. Kmetijske in rokodelske Novice 11: 21.
Buttolo, Frančiška idr. 1996. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba (Zbirka Sopotnik; Leksikoni / Cankarjeva založba).
Černigoj, Franc. 1988. Javorov hudič. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 1).
Černigoj, Franc. 1996. Nace ima dolge tace. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Černigoj, Franc. 1997. Mož in čemerika. Ajdovščina: [samozaložba].
Danjko, Peter. 1827. Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajarskem. V’ Radgoni, V’ Alojz Wajcinger’ovemi knigíši.
Debeljak, Anton. 1914. I. Pregelj, Mlada Breda [ocena]. Ljubljanski zvon 34: 50.
Debevec, Jože. 1913. I. Pregelj Mlada Breda [ocena]. Dom in svet 26 (4): 35.
Dolenc, Janez. 1991. Žakelj, Anton. V: Munda, Jože (ur.), Slovenski biografski leksikon IV, 15. zv. Ljubljana, SAZU: 931–932.
Dolenc, Janez. 1992. Zlati Bogatin. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 4).
Dolenc, Janez. 1992a. Žakelj, Anton,. V: Jevnikar, Martin (ur.), Primorski slovenski biografski leksikon, 18. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba: 382.
Fatur, Lea. 1927. Zarika in Sončica. Mohorjev koledar: 151–163.
Fatur, Lea. 1931. Galjot je vozil galejico. Mohorjev koledar: 46–48.
Fatur, Lea. 1938. To je storil neznan koren. Mohorjev koledar: 76–80.
F. G. 1915. Pavel Flere, Babica pripoveduje [ocena]. Slovan 13: 125.
Flere, Pavel. 1913. Babica pripoveduje. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Flere, Pavel. 1922. Babica pripoveduje. Drugi, prenovljeni natis I. in II. zvezka. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Flere, Pavel. 1924. Pripovedne slovenske narodne pesmi. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Glonar, Joža. 1911. Slovensko slovstvo. Veda 1: 176–177.
Golar, Cvetko. 1914. Mlada Breda [ocena]. Slovan 12: 28–29.
Grafenauer, Ivan. 1911. Iz Kastelčeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi. Ljubljana: Katoliška bukvarna.
Grafenauer, Ivan. 1915. Pavel Flere, Babica pripoveduje [ocena]. Dom in svet 28: 138.
Grafenauer, Ivan. 1951. Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu. Ljubljana: SAZU (Razred za fil. in lit. vede; Dela 4. ISN; 1).
Gregorčič, Simon. 1951. Zbrano delo 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Gričnik, Anton. 1994. Noč ima svojo moč. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 8).
Grün, Anastasius. 1987 (1850). Volkslieder aus Krain. München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik. [Ponatis izvirnika: Leipzig, Weibmannsche Buchhandlung 1850.].
Ilc, Andrej. 1995. Otroške in hišne pravljice bratov Grimm v socialnozgodovinskem in kulturnozgodovinskem kontekstu. (Diplomska naloga.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF.
Jelenec, Janez. 1897–1913. Ledinska kronika. [Rokopis.], Ledine.
Jesenovec, France. 1962. Ahacij Stržinar s Suhe. Ob 220-letnici njegove smrti. Loški razgledi 9: 126–139.
Kleinpaul, Ernst. 1870. [Predgovor]. V: Von der Volkspoesie. Nebst ausgewähsten echten Volkliedern und Umdichtungen derselben. Zweite, verbesserte Auslage. Zugleich ein Supplement zu »Kleinpaul Poetik«. Barmen: W. Langewiesche’s Verlagshandlung.
Krek, Gregor. 1873. Nekoliko opazek o izdaji slovenski narodnih pesni. Listki 4 [Ljubljana]: 94–140.
Kurnik, Vojteh. 1855. Posavski mlinar. Narodna pripovest. Prijatel 4 (18. april).
Legiša, Lino idr. 1959. Zgodovina slovenskega slovstva II. Ljubljana: Slovenska matica.
Levec, Fran. 1895. Životopis Matije Valjavca. Ljubljana (Ant. Knezova knjižnica; II).
Lovrenčič, Joža. 1921. Predgovor. V: Gorske pravljice. Gorica: Goriška Matica.
Macun, Ivan. 1883. Književna zgodovina Slovenskoga Štajerja. Gradec: [samozaložba].
Marn, Josip. 1878. Matej Ravnikar Poženčan. Matija Vertovec. Mihael Verne. Jezičnik 16: 10.
Marn, Josip. 1886. Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. V Ljubljani: Rudolf Milic.
Matičetov, Milko. 1956. Ljudska proza. V: Legiša, Lino idr. 1956: 119–138.
Matičetov, Milko. 1959a. Pravljica o bobkovi črni kapi (AT 295) v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja. Slovenski etnograf 12: 121–134.
Matičetov, Milko. 1959b. †Vinko Möderndorfer. Slovenski etnograf 12: 221–222.
Merhar, Boris. 1956. Ljudska pesem. V: Legiša, Lino idr. 1956: 31–114.
Milčinski, Fran. 1911. Pravljice. Ljubljana: L. Schwentner.
Milčinski, Fran. 1917. Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice. Ljubljana: Tiskovna zadruga.
Močnik, Daniela (ur.). 2006. Poženčonovo berilo. Celje: Mohorjeva družba.
Nahtigal, Rajko. 1940. Prezrta izdaja I. I. Sreznevskega slovenskih narodnih pesmi »Mlade Brede« in ziljskega reja. Slovenski jezik 3 (1–2): 33–34.
Novak, Vilko. 1972. Emila Korytka nemški članki o slovenskem ljudskem izročilu. Traditiones 1: 27–35.
Pogačnik, Jože. 1963. Čas v besedi. Maribor, Obzorja (Razpotja; 5).
Pokorn, Franc - Serafin Karlovčan. 1989. Narodno blago iz Škofjeloškega pogorja. Loški razgledi 36: 176–177.
Pregelj, Ivan. 1913. Mlada Breda. Povest. Celovec: Družba Sv. Mohorja.
Pregelj, Ivan. 1917. F. Milčinski, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice [ocena]. Dom in svet 30: 349.
Ravnikar - Poženčan, Matevž. 1938. Pesme iz samote, Na Gori, 1. Kersnika [NUK Ms 483, zvezek IX, 37–40].
Rutar, Simon. 1886. Slovenske pripovedi o jezerih. Ljubljanski zvon 6: 686.
Slodnjak, Anton (ur.). 1979. Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX stoletja. II. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica.
Stanonik, Marija. 1981. Vprašanje romantične mitološke teorije pri Slovencih. V: Paternu, Boris in Franc Jakopin (ur.), Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Obdobja; 2): 335–353.
Stanonik, Marija. 1988. Novi seriji Glasovi na pot. V: Černigoj 1988: 8.
Stanonik, Marija. 1991. Slovenska slovstvena folklora v zavesti slovenskega razsvetljenstva. V: Kmecl, Matjaž (ur.), Obdobje slovenskega narodnega preporoda. Ob 70-letnici ljubljanske slavistike. Ljubljana, Filozofska fakulteta (Obdobja; 11): 113–139.
Stanonik, Marija. 1992. Slovstveni folklorizem. Nova revija 11 (121–122): 673–684.
Stanonik, Marija. 1998. Peter Danjko in slovstvena foklora. V: Jesenšek, Marko, Bernard Rajh in Jožica Čeh (ur.), Znanstveni simpozij o Petru Danjku [= Danjkov zbornik]. Maribor: Slavistično društvo (Zora; 3): 317–330.
Stanonik, Marija. 2001. Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Stanonik, Marija. 2001a. Vprašanje vizualizacije abstraktnih bitij v slovenski slovstveni folklori. Traditiones 30 (1): 169–181.
Stanonik, Marija (ur.). 2003. Slovenske povedke iz 20. stoletja. Celje: Mohorjeva družba.
Stržinar, Ahacij. 1729. Catholish kershanskiga vuka peissme, katére se per kershánskimo vuko, Boshyh potyh, per svétimu missiónu; inu slasti per svétimo Francisco Xaverio na Strashe Górniga Gradu fare nuznu poyo. Kir ie vsaki dan sa vsákiga romária popólnoma odpustik enkrat v’ letu pogmérane inu na svitlóbo dane. V’ Nemshkim Gradzu, per Widmanstadianskih Erbizhah.
Šašelj, Ivan. 1909. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada II. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo.
Šilc, Jakob. 1913. Ledinskega Mlada Breda v prvi redakciji. Dom in svet 26: 278–279.
Škrabec, Stanislav. 1995 (1909). Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada II, Ljubljana 1909, rubrika: Knjižne novosti. V: Jezikoslovna dela 3. Nova Gorica: Frančiškani samostan Kostanjevica [izv. Cvetje z vertov sv. Frančiška 26, 1909, 9. zv.].
Štrekelj, Karel. 1895. Predgovor. V: Slovenske narodne pesmi I. Ljubljana: Slovenska matica.
Štrekelj, Karel. 1900–1903. Slovenske narodne pesmi II. Ljubljana: Slovenska matica.
Štrekelj, Karel. 1901. Prešeren in narodna pesem. Ljubljana: Slovenska matica (Zbornik Slovenske matice III).
Terseglav, Marko. 1982. Stanko Vraz in slovensko romantično gibanje za ljudsko pesem. V: Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije 1. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo (Knjižnica Glasnika SED; 8): 25–36.
Terseglav, Marko. 1995. Prešernovo delo za slovenske ljudske pesmi. Traditiones 24: 109–124.
Terseglav, Marko. 2001. Žakelj, Anton. V: Enciklopedija Slovenije 15. Ljubljana: Mladinska knjiga: 285–286.
Tomšič, Marjan. 1989. Noč je moja, dan je tvoj. Ljubljana, Kmečki glas (Glasovi; 2).
Wester, Josip. 1913. Pavel Flere, Babica pripoveduje [ocena]. Ljubljanski zvon 33: 331.
Zarnik, Miljutin. 1918. Tolovaj Mataj – Martin Krpan [ocena]. Ljubljanski zvon 38: 221–224.
Zelič, Branka. 1987. Življenje in delo Vojteha Kurnika – etnološki pomeni. [Seminarska naloga I.] Ljubljana: Oddelek za etnologijo FF.
Župančič, Oton. 1911. K Milčinskega Pravljicam [ocena]. Ljubljanski zvon 31: 205–206.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
