Gregor Krek in začetki znanstvenega raziskovanja kulture drugega
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2006350208Ključne besede:
Gregor Krek, socializacija, strokovni in publicistični žanri, ljudska kultura // Gregor Krek, socialization, technical and journalistic genres, folk culturePovzetek
Avtor obravnava nekatera vprašanja Krekovega razmerja do drugega in do ljudske kulture, načenja vprašanja socializacije, razvoja strokovnih in znanstvenih žanrov in nacionalizacije spoznavnih, in s tem tudi znanstvenih praks.
***
The author deals with certain issues of Krek’s relationship to the Other and folk culture, and he addresses the issues of socialization, the development of expert’s and scientific genres, and nationalization of the cognitive practices and scholarship.
Prenosi
Literatura
Baš, Angelos. 1984. K slovenskem imenju za etnologijo (1843–1857). Traditiones 10–12 (1981–1983): 153–164.
Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1988. Družbena konstrukcija realnosti. Razprava iz sociologije znanja. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Czoernig, Karl Freiherr von. 1855–1857. Ethnographie der oesterreichischen Monarchie, Wien (3 zvezki).
Dolenc, Janez. 2005. Gregor Kreks Lebensweg. Anzeiger für slavische Philologie 33: 15–19.
Dolinar, Darko. 2005. Gregor Krek und die Literaturgeschichte. Anzeiger für slavische Philologie 33: 21–30.
Eberhart, Helmut. 1994. Von Karl Weinhold bis Rudolf Meringer. Zu den Anfängen der Volkskunde in Graz. V. Jacobeit, W., H. Lixfeld in O. Bockhorn (ur.): Völkische Wissenschaft. Wien [etc.]: Böhlau: 403–406.
Fikfak, Jurij. 1988a. Elementi za branje noviških in etnoloških strokovnih besedil med 1848 in 1860. Traditiones 17: 87–109.
Fikfak, Jurij (ur.). 1988b. Jakob Volčič in njegovo delo. Pazin.
Fikfak, Jurij. 1999. Ljudstvo mora spoznati sebe. Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC in Forma 7, Ljubljana.
Fikfak, Jurij. 2003. O Hacquetovih upodobitvah in opisih drugega. Hacquetia 2 (2): 37–48.
Hacquet, Balthasar. 1778–1789. Oryctographia Carniolica, oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder. I–IV. Leipzig: Breitkopf.
Hacquet, Balthasar. 1791. Reise durch die norischen Alpen. Physikalischen und andern Inhalts unternommen in den Jahren 1784 bis 1786 von Hacquet. I. Nürnberg: Raspische Handlung.
Hacquet, Balthasar. 1801–1808. Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, deren geographische Ausbreitung von dem Adriatischen Meere bis an den Ponto, deren Sitten, Gebräuche, Handthierung, Gewerbe, Reiligion u. s. w. nach einer zehnjährigen Reise und vierzigjährigen Aufenthalte in jenen Gegenden. I–V. Leipzig.
Herzfeld, Michael. 1993. Ours Once More: Folklore, Ideology, and the Making of Modern Greece. Austin: University of Texas Press.
Katschnig Fasch, Elisabeth. 1982. Der Fragebogen Erzherzog Johanns von 1810. Österreichische Zeitschrift für Volkskunde 85: 362-383.
Klobčar, Marija. 2005. Kreks Auffassung von Volksdichtung. Anzeiger für slavische Philologie 33: 71–82.
Kotnik, France. 1944. Pregled slovenskega narodopisja. V: Ložar, Rajko (ur.), Narodopisje Slovencev 1. Ljubljana: Klas: 21–52.
Krek, Gregor. 1866. Über die nominale Flexion des Adjectivs im alt- und Neuslovenischen. – Jahresbericht über die steiermärkisch-landschaftliche Ober-Realschule in Graz für dar Jahr 1866 (Graz), 15.
Krek, Gregor. 1869. Ueber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie. Jahresbericht über die Steiermärkisch-Landschaftliche Ober-Realschule in Graz 18. Wien: Leopold Sommer.
Krek, Gregor. 1882. Polyfem v národnej tradiciji slovanskej. Kres 2: 42–52, 103–115, 155–174.
Krek, Gregor. 1883. Razne malenkosti. Kres 3: 52–57, 107–112, 159–166, 265–275.
Krek, Gregor. 1887. Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge. Zweite völlig neu bearbeitete und erweiterte Auflage. Graz: Leuschner & Lubensky.
Kuret, Niko. 1979a. Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah. Slovenski etnograf 30 (1977): 37–55.
Kuret, Niko. 1979b. Dobje pri Planini ok. 1840–1850. Poskus topografskega prikaza po gradivu »Göthove serije«. Slovenski etnograf 30 (1977): 56–69.
Kuret, Niko. 1985–1983. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Götha (1842). [1. del, 1., 2., 3. snopič; 2. del, 1. snopič] Ljubljana, SAZU (Gradivo za narodopisje Slovencev; 3/1, 2, 3 in 5/1).
Kutzschenbach, G. v. 1982. Feldforschung als subjektiver Prozess. Ein handlungstheoretischer Beitrag zu seiner Analyse und Systematisierung. Berlin, D. Reimer Verlag.
Linhart, Anton Tomaž. 1788, 1791. Versuch einer Geschichte von Krain und derübrigen südlichen Slaven Oesterreichs. Laibach.
Novak, Vilko. 1972. Emila Korytka nemški članki o slovenskem ljudskem izročilu. Traditiones 1: 27–50.
Novak, Vilko. 1974. Balthasar Hacquet in slovenska ljudska kultura. Traditiones 3: 17–68.
Novak, Vilko. 1986. Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Rozman, Franc. 1970. Socialna struktura naročnikov »Novic« v letu 1845. Zgodovinski časopis 24 (1–2): 81–89.
Santonino, Paolo. 1992 (1487). Popotni dnevniki. 1485–1487. Celovec, Dunaj in Ljubljana: Mohorjeva.
Slavec Gradišnik, Ingrid. 2000. Etnologija na Slovenskem. Med čermi narodopisja in antropologije. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Thompson, J. B. 1994. Editor's Introduction. V: Bourdieu, Pierre, Language and Symbolic Power. Cambridge, Mass., Harvard University Press: 1–34.
Valjavec, Matija. 1866. Narodne stvarí: priče, navade, stare vere. Slovenski glasnik 12.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
