Ljudsko pesemsko izročilo kot kulturni spomin Jančarjevega romana in drame Katarina, pav in jezuit
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2007360205Ključne besede:
ljudska pesem, romanje, kolektivni in individualni spomin, medbesedilnost, ljudsko izročilo, roman, drama // folk song, pilgrimage, collective and individual memory, intertextuality, traditionPovzetek
Na podlagi teoretskih premis o kulturnem, kolektivnem, zgodovinskem in individualnem spominu je v razpravi opredeljeno ljudsko pesemsko izročilo kot eden izmed t. i. nacionalnih kulturnih kanonov za različna literarna dela na Slovenskem. Razprava ob zgodovinskih in kulturnih prvinah (barok, romanje v Porenje, sedemletna vojna, ljudsko prozno izročilo, ljudska verovanja, ljudsko gledališče, materialna kultura) v Jančarjevem romanu in drami Katarina, pav in jezuit [2000 in 2005] odkriva medbesedilne vloge ljudske pesmi kot ene izmed temeljnih duhovnih podlag romana in drame, ki so vpisane v obe deli kot del zgodovinskega in kulturnega kolektivnega spomina, a tudi kot del individualnega avditivnega in vizualnega spomina slovenskega avtorja. Ljudsko pesem je pisatelj vpisal v oba žanra v sinkretični celoti: tekst, tekstura, ob upoštevanju nosilca in fenomena romanja kot družbenega konteksta pesmi, zato so v razpravi predstavljena polisemantična polja vsebinsko raznovrstne ljudske pesemske dediščine, predvsem romarskih pesmi, s posebno analizo ljudske pripovedne legendarne pesmi Marija in brodnik.
***
Based on theoretical premises about cultural, collective, historic, and individual memory Slovenian folk song heritage has been defined as one of the so-called cultural canons of literary works. Analyzing historic and cultural elements (baroque, pilgrimage to Rhineland, Seven Years’ War, folk narrative tradition, folk beliefs, folk theater, and material culture) in Drago Jančar’s novel Katarina, pav in jezuit (Kahtarina, the Peacock, and the Jesuit; published in 2000 and adapted for stage in 2005), this study examines intertextual roles of folk song, which serves as a primary spiritual foundation for the novel and the play. In both texts, these intertextual roles figure as part of historic and cultural collective memory on one hand and as part of Jančar’s individual auditory and visual memory on the other. In both the novel and the drama, folk song has been intertwined with Jančar’s own text in its syncretic entirety, which takes into consideration not only the text and texture but also the phenomenon of pilgrimage and its participants within the social context of folk song. In view of the above, this study presents polysemantic fields of different kinds of folk song heritage, especially pilgrimage songs, along with an analysis of folk narrative legendary song Marija in brodnik (Mary and the Ferryman).
Prenosi
Literatura
Bauman, Zygmunt. 1997. From pilgrim to tourist – or a short history of identity. V: Hall, Stuart in Paul du Gay (ur.), Questions of Cultural Identity. London: Sage: 18–36.
Bergson, Henri. 1946. The Creative Mind. Westport, Conn: Greenwood.
Chevalier, Jean in Alain Ghebrant. 1995. Slovar simbolov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Coleman, Simon in John Elsner. 1995. Christian Pilgrimage from the Middle Ages to the Present Day. Boston: Harvard University Press.
Duvignaud, Jean. 2001. Predgovor. V: Halbwachs 2001: 5–14.
Eberhart, Helmut. 2004. Romanje. Sodobne težnje in raziskovalni prijemi. Traditiones 33 (1): 35–57. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2004330103
Gačnik, Aleš. 1988. Romanje kot (ne) indikator prepletanj ob slovensko-hrvaški meji (Svete gore nad Bistrico ob Sotli). V: Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije – 5. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 18): 161–180.
Golež Kaučič, Marjetka. 2003. Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC (Folkloristika).
Golež Kaučič, Marjetka. 2004. Rošlin in Verjanko. Transformacija ljudske balade v sodobna prozna besedila. Traditiones 33 (2): 71–93. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2004330204
Golež Kaučič, Marjetka (idr., ur.). 2007. Slovenske ljudske pesmi V. Družinske pripovedne pesmi. Ljubljana: Založba ZRC in Slovenska matica. [= SLP V].
Grafenauer, Ivan. 1937/8. Slovenska narodna romanca o romarju sv. Jakoba Komposteljskega. Dom in svet 50: 338–348.
Grafenauer, Ivan. 1966. Slovensko-hrvaška ljudska pesem Marija in brodnik. V: Razprave SAZU, II. razr. Knj. 7. Ljubljana: SAZU, 7–142.
Gregorač, Andrej. 2005. Romanje in identitetni procesi. Etnolog 15: 205–229.
Gruden, Josip. 1910. Zgodovina slovenskega naroda 1. zv. Celovec: Družba sv. Mohorja.
Halbwachs, Maurice. 2001 (1968). Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis.
Jančar, Drago. 2000. Katarina, pav, jezuit. Ljubljana: Slovenska matica.
Jančar, Drago. 2000a. Nekaj opomb k romanu Katarina, pav in jezuit. Glasnik slovenske matice 24 (1–2): 71–73.
Jančar, Drago. 2005. Gledališki list SNG. Ljubljana: SNG Drama, 8–11.
Jančar, Drago in Janez Pipan. 2005. Katarina, pav in jezuit. Pokrajina sna. Po istoimenskem romanu. Krstna uprizoritev. Ljubljana: SNG Drama (Gledališki list SNG Drama. Sezona 2005/07; l. 85, št. 6), 45–96.
Jung, Karel Gustav. 1989. Spomini, sanje, misli. Ljubljana: DZS.
Juvan, Marko. 2005. Kulturni spomin in literatura. Slavistična revija 3: 251–492.
Katice. 1995. Katice. CD. Maribor: Založba Obzorja (Helidon).
Keunen, Bart. 2000. Cultural Thematics and Cultural Memory. Towards a Socio-Cultural Approach to Literary Themes. V: Theo d’ Vervilet, Raymond Vervilet in Annemarie Eastor (ur.), Methods for the Study of Literature as Cultural Memory. Amsterdam in Atlanta: Rodopi, 19–30.
Knez, Darko. 1999. Romanje Slovencev v Kelmorajn (in Cahen). Tretji dan 28 (sept. 1999): 70–77.
Konečnik, Anja. 2006. Kelmorajn v slovenski književnosti. Razširjeno seminarsko delo. Ljubljana: FF, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo [Tipk., 47 str.].
Kovač, Edvard. 2005. Iskanje razodetja, ljubezni in življenja. Večer (26. nov.): 43.
Kumer, Zmaga. 1966. Legendarna pesem o Mariji in brodniku z glasbenega vidika. V: Razprave SAZU, II. razr. Knj. 7, 143–158.
Kumer, Zmaga. 1973. Der Rhein im slowenischen Volkslied. V: Festschrift für Robert Wildhaber zum 70. Geburtstag am 3. August 1972. Basel: 323–333.
Kumer, Zmaga. 1992. »Oj, ta vojaški boben.« Slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju. Celovec: Založba Drava.
Kumer, Zmaga. 1992a. Ljudske nabožne pesmi na Slovenskem. Traditiones 21: 85–104.
Kumer, Zmaga. 2001. Marija gre na božjo pot. Božje poti v slovenski ljudski pesmi. V: Klemenc, Alenka (ur.), »Hodil po zemlji sem naši…« Zbornik Marjanu Zadnikarju ob osemdesetletnici. Ljubljana: Založba ZRC, 405–414.
Kumer, Zmaga (ur.). 1988. »Lepa si, roža Marija.« Zbirka slovenskih ljudskih pesmi o Mariji. Celje: Mohorjeva družba.
Kumer, Zmaga (idr., ur). 1970. Slovenske ljudske pesmi I. Junaške, zgodovinske, bajeslovne in pravljične pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica. [= SLP I].
Kumer, Zmaga (idr., ur). 1981. Slovenske ljudske pesmi II. Legendarne pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica. [= SLP II].
Kuret, Niko. 1989. Praznično leto Slovencev. II. Ljubljana: Družina.
Orel, Boris. 1942/43. Slovenska božja pot in izvori njene ljudske umetnosti. Ljubljana (n. s).
Pogačnik, Barbara. 2001. Trojni pogled v spačenem ogledalu baroka. Literatura 118: 131–137.
Ramovš, Mirko. 1977. Romarski vrtec. Traditiones 4 (1975): 47–79.
Ricoeur, Paul. 2004 (2000). Memory, History, Forgetting. Chicago in London: The University of Chicago Press.
Stabej, Jože. 1965. Staro božjepotništvo Slovencev v Porenje. V: Razprave SAZU, Razred za fil. in lit. vede; 6, 140–215.
Stanonik, Marija. 2006. Procesualnost slovstvene folklore. Ljubljana: Založba ZRC.
Štrekelj, Karel [Š] (ur.). 1895–1923. Slovenske narodne pesmi I. –IV. Ljubljana: Slovenska matica.
Terseglav, Marko (idr., ur.). 1992. Slovenske ljudske pesmi III. Legendarne in socialne pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica. [= SLP III].
Ure, John. 2006. Pilgrimage. The great adventure of the Middle Ages. London: Constanble&Robinson Ltd.
Yates, Frances A. 1966. The Art of Memory. Chicago: University of Chicago Press.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki