Medžanrska prehajanja žalostink in ljudskih stopičnih pesmi epske pesnitve Kalevala v baltsko-finskem kulturnem prostoru
DOI:
https://doi.org/10.3986/Traditio2009380107Ključne besede:
Kalevala-metric songs, ballads, laments, Balto-Finnic peoples, genres // stopične pesmi epske pesnitve Kalevala, balade, žalostinke, baltsko-finski narodi, žanriPovzetek
The present paper discusses the connection of necromantic songs, spread in the Kalevala-metric tradition of the Balto-Finnic peoples, with burial laments as a possible source genre. The ways and reasons of how and why originally religious themes have taken on an increasingly ballad-like character, are examined. Differences are observed in the folkloric genre systems of various peoples. Also, the connection of such differences with peculiarities of way of life are discussed.
***
Članek govori o povezavi med nekromantičnimi pesmimi, razširjenimi v t. i. stopični tradiciji ljudskih pesmi epske pesnitve Kalevala med baltsko-finskim prebivalstvom, s pogrebnimi žalostinkami, slednje pa naj bi bile žanrska podlaga za prve. Raziskane so poti in razlogi, kako in zakaj so izvirno verske teme dobile prevladujoč baladni značaj. Avtor je opazoval različnosti v žanrskem sistemu in pri različnih narodih. Prav tako je bilo raziskano, kakšne so bile povezave med temi razlikami glede na način življenja posamičnih narodov in etnij.
Prenosi
Literatura
Arukask, Madis. 2004. Time, Sense and Meaning in Three Votic Songs (with Reference to Estonian and Setu Additions). Folklore [Tartu] 28: 129-150. http://www.folklore.ee/Folklore/vol28/songs.pdf
Baiburin, A. K. and G. A. Levinton. 1990. А. К. Байбурин, Г. А. Левинтон, Похороны и свадьба. In: Исследования в области балто-славянской духовной культуры. Погребальный обряд. Москва: Наука, 64-99.
Bernshtam, T. A. 1979. Т. А. Бернштам, О «двойной природе» причета. In: Симпозиум-79 по прибалтийско-финской филологий. Тезисы докладов. Петрозаводск, 138-145.
Čistov, K. B. 1982. Чистов К. В., Причитания у славянских и финно-угорских народов (некоторые итоги и проблемы). In: Обряды и обрядовый фольклор. Москва: Наука, 101-114.
Čistyakov, V. A. 1982. В. А. Чистяков, Представления о дороге в загробный мир в русских похоронных причитаниях XIX–XX вв. In: Обряды и обрядовый фольклор. Москва: Наука, 114-127.
Honko, Lauri. 1974. Balto-Finnic Lament Poetry. Studia Fennica [Helsinki] 17: 9-61.
Honko, Lauri. 1978. The Ingrian Lamenter as Psychopomp. Temenos 14: 82-96.
Honko, Lauri, Senni Timonen and Michael Branch. 1993. The Great Bear. A Thematic Anthlogy of Oral Poetry in the Finno-Ugrian Languages. Helsinki: Finnish Literary Society.
Hurt, Jakob. 1907. Setukeste laulud. Pihkva-eestlaste vanad rahvalaulud ühes Räpinä ja Vastseliina lauludega III. Helsingi: Suomalaisen Kirjallisuuden Seura. http://www.folklore.ee/rl/pubte/ee/setu/laul/laul3/g/6.html
Kiuru, Eino. 1994. The Wife-Killer Theme in Karelian and Russian Songs. In: Sikkala and Vakimo (eds.) 1994, 220-235.
Kolga, Margus, Igor Tõnurist, Lembit Vaba, Jüri Viikberg. 1991. The Ingrians or the Ingrian Finns. The Red Book of the Peoples of the Russian Empire. Tallinn: NGO Red Book, 141-146. http://www.eki.ee/books/redbook/ingrians.shtml
Kuusi, Matti. 1994. Questions of the Kalevala Metre. In: Siikala and Vakimo (eds.), 1994, 41-55.
Lintrop, Aado. 2001. “Ema haual” lego ja lauluna. In: Jaago, Tiiu and Mari Sarv (eds.), Regilaul – keel, muusika, poeetika. Tartu: Eesti Kirjandusmuuseum, 299-313.
Lotman, Jurij. 1984. “Agreement” and “Self-Giving” as Archetypal Models of Culture. In: Lotman, J. M. and B. A. Uspenskij. The Semiotics of Russian Culture (ed. by A. Shukman). Michigan: University of Michigan (Michigan Slavic Contributions; 11), 125-140.
Nenola-Kallio, Aili. 1982. Studies in Ingrian Laments. Helsinki: Academia Scientiarum Fennica (Folklore Fellows’ Communications; 234).
Oinas, Felix J. 1969. Studies in Finnic-Slavic Folklore Relations. Helsinki: Academia Scientiarum Fennica (Folklore Fellows Communications; 205).
Ross, Jaan and Ilse Lehiste. 2001. The Temporal Structure of Estonian Runic Songs. Berlin and New York: Mouton de Gruyter.
Salve, Kristi. 2000. Toone tare. Tähelepanekuid setu surnuitkude žanridevahelistest ja geograafilistest seostest. In: Tagasipöördumatus. Sõnad ja hääl. Tartu: Eesti Kirjandusmuuseum, 55-72.
Siikala, Anna-Leena and Vakimo, Sinikka (eds.). 1994. Songs Beyond the Kalevala. Transformations of Oral Poetry. Helsinki: Finnish Literary Society (Studia Fennica Folkloristica; 2).
Tedre, Ülo (ed.). 1970. Eesti rahvalaulud. Antoloogia II: 2. Tallinn: Eesti Raamat. http://www.folklore.ee/laulud/erla/E141.HTM#L1601; http://www.folklore.ee/laulud/erla/E141.HTM#L1602
Valk, Ülo. 2000. Regilaul kui kommunikatsioon teispoolsusega: dialoogist nägemuseni. In: Jaago, Tiiu and Ülo Valk (eds.), Kust tulid lood minule… Artikleid regilaulu uurimise alalt 1990. aastatel. Tartu: Tartu Ülikooli kirjastus, 245-276.
Vinogradov, G. S. and Lozanova, A. I. 1941. Г. С. Виноградов, А. Н. Лозанова, Плачи и сказы. In: Фольклор Карело-Финской ССР. Петрозаводск, 105-131.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
