Kam bo šlo izročilo? Razmišljanja o usodi ustnega slovstva v Reziji

Povzetek

Izhodišče razprave je rokopisna zbirka nabožnih pesmi in molitev iz Rezije, ki jo je nosilka izročila Anna Di Battista avtorju podarila leta 2006. Zbirka, ki vsebuje sedem besedil v rezijanščini in enajst v italijanščini, kaže na razmerje med ustno prakso in namenom, da se izročilo ohrani tudi v pisni obliki. Na to temo je izpeljana primerjava s terenskim delom akad. dr. Milka Matičetovega, ki se je 44 let prej v istem kraju, v Lišćacih, spoprijemal s podobnim vprašanjem. Poleg problema kontinuitete nesnovnega izročila so v prispevku obravnavane še druge teme, predvsem v zvezi s raziskovalnim pristopom v večjezičnem kulturnem prostoru in z uporabnostjo etnografskega gradiva oz. rezultatov.

***

The starting-point of this paper is a manuscript collection of religious songs and prayers from Resia that the bearer of tradition Anna Di Battista gifted to the author in 2006. The collection, which includes seven texts written in Resian and eleven in Italian, is a testimony of the relation between the oral habits and the intention to preserve this tradition also in the written form. On this theme is carried out a comparison with academician Milko Matičetov’s field work that 44 years before in the same place, in Lišćaca, found himself in a simlar situation. Besides the question about the continuity of intangible tradition, other issues related to the researcher’s approach in multilingual cultural setting and to the possibilities of application of ethnografic materials and results are examined.