Ugliness inside Philosophical and Christian Aesthetics: The Case of Early Modern Slovenian Texts
DOI:
https://doi.org/10.3986/9789610505945_06Keywords:
Christian Aesthetics, Philosophical Aesthetics, Ugliness, Aesthetics of Ugliness, VerseAbstract
With the emergence of Christianity, philosophical aesthetics gained a new concept. Christian aesthetics condition beauty with faith in God, Heaven, virtue, and the following of religious doctrine. It finds its opposition in the Devil, Hell, weakness of spirit, and the breaking of the commandments, which leads man to sin. To help him resist temptation and follow God’s will, the Church in the medieval and early modern periods encouraged the use of ugliness. Through illustrative depictions, it made uneducated, pious, and naïve Christians realize the weight of punishment waiting for them after sinning. The ugly, associated with the Devil and his impact on men, became “the diabolical” within Christian aesthetics after taking on the role of intimidation to “correct” upbringing which would protect the “true” Christian from sin and show him the way to God. Christian aesthetics, and its educational ugliness, were present already in The Freising Manuscripts (972–1039). Consequently, it comes as no surprise that the concept of Christian ugliness remained at the forefront of texts by authors Trubar, Valvasor, and father Romuald throughout the Middle Ages and the early modern period.
Downloads
References
Ahačič, Kozma. »Prva slovenska knjiga.« V Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini, Primož Trubar, 239–257. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
Bernik, France et al., ur. Brižinski spomeniki. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1992.
Božovič, Miran. »Descartesov Bog kot causa sui.« Filozofski vestnik 10, št. 2 (1989): 9–19.
Cevc, Emilijan. »Ob Valvasorjevem Prizorišču človeške smrti.« V Prizorišče človeške smrti v treh delih, Janez Vajkard Valvasor279–313. Maribor: Založba Obzorja in Novo mesto: Dolenjska založba, 1969.
Gantar, Kajetan. »Predgovor.« V Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja, oče Romuald, uredil Matija Ogrin, 7–9. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009.
Germ, Tine. Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti v evropskem kontekstu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.
Grmič, Vekoslav. »Ušeničnikovo razumevanje umetnosti – literature.« Slavistična revija 42, št. 2–3 (1994): 417–424.
Gspan, Alfonz. Cvetnik slovenske vezane besede I. Ljubljana: Slovenska Matica, 1978.
Klun, Branko. »Skotistično razumevanje biti in njegov odmev v neosholastiki:opazke h Kovačičevi 'Ontologiji'.« Bogoslovni vestnik 67, št. 2 (2007): 221–233.
Kržišnik, Erika. »Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot.« Jezik in slovstvo 53, št. 1 (2008): 33–47.
Mahnič, Anton. »Nekaj misli o narodnih slovstvih.« Rimski katolik 7, št. 1 (1895): 89–101.
Muhovič, Jože. Umetnost in religija, uredil Gorazd Kocijančič. Elektronska knjižna zbirka KUD Logos e-15. Ljubljana: KUD Logos, 2017.
Paternu, Boris. »Dve fazi baroka v slovenski poeziji.« Jezik in slovstvo 43, št. 5 (1998): 187–194.
Pavlica, Andrej. »O nagoti v lepi umetnosti.« Rimski katolik 6, št. 3 (1894): 311–327. Romuald, oče. Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja, Matija Ogrin. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009.
Trubar, Primož. Abecednik (1550): prevod v sodobni jezik. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008.
Trubar, Primož. Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
Valvasor, Janez Vajkard. Prizorišče človeške smrti v treh delih. Prevedel Jože Mlinarič. Maribor: Založba Obzorja in Novo mesto: Dolenjska založba, 1969.
Downloads
Published
Issue
Section
License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
