Platforma: študentska revija Podiplomske šole ZRC SAZU https://ojs.zrc-sazu.si/platforma <p><em>Platforma – </em>študentska revija Podiplomske šole ZRC SAZU je prostor, kjer lahko študentke in študentje vseh študijskih modulov predstavijo svoje dosedanje raziskovalno delo. Revija avtoric in avtorjev ne zavezuje k isti temi in jih ne združuje glede na vnaprej določen nabor raziskovalnih vprašanj. Ravno obratno. Povezati želi prispevke, ki prihajajo iz najrazličnejših področij humanistike in družboslovja ter pri svojem delu izhajajo iz raznolikega spektra raziskovalnih vprašanj.</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI Platforma: študentska revija Podiplomske šole ZRC SAZU 3024-1294 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/platforma/about/submissions">Prispevki</a></p> Uvodnik https://ojs.zrc-sazu.si/platforma/article/view/15253 Manca Koren Pia Rednak Lucija Mandić Dragan Petrovski Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-05-03 2026-05-03 5 10.3986/9789610510703_00 »Ponovo u stroju«: nekaj besed o ženskah na prostovoljnem služenju vojaškega roka v JLA https://ojs.zrc-sazu.si/platforma/article/view/15255 <p class="p1">Vojaški vrh JLA je med letoma 1983 in 1985 uvedel poskusno prostovoljno služenje vojaškega <span class="s1">roka za ženske. Poskusni dobi bi, če bi ta obrodila sadove, sledil razmislek o možnosti uvedbe </span><span class="s1">obveznega služenja tudi za ženske. Na služenje, ki je z izjemo nekaterih prilagoditev potekalo </span><span class="s1">podobno kot za fante, so se prijavljala dekleta iz vseh republik in pokrajin takratne države.</span></p> <p class="p1"><span class="s1">Za prostovoljno služenje se je v dveh letih odločilo več kot sedem tisoč deklet, pri čemer pa </span><span class="s1">se je njihovo število postopno zmanjševalo. Na koncu je vojaščino uspešno zaključilo manj </span><span class="s1">kot polovico vseh prijavljenih. Po zaključenem poskusnem obdobju je vodstvo države pripra</span><span class="s1">vilo analizo možnosti uvajanja obveznega usposabljanja za ženske, v družbi pa je možnost </span><span class="s1">uvedbe obveznega služenja vojaščine za ženske sprožilo val kritik. Uvedba tega tako ni bila </span><span class="s1">nikoli potrjena.</span></p> <p class="p1"><span class="s1">V prispevku želim predstaviti nekatere aspekte omenjenega obdobja, v večji meri temelječe </span><span class="s1">na pripovedovanjih žensk, ki so se odločile za prostovoljno služenje. V pogovorih z njimi </span><span class="s1">sem iskala tako osnovne elemente usposabljanja in vsakodnevnega življenja žensk v JLA kot </span><span class="s1">tudi podobnosti in razlike v njihovih izkušnjah.</span></p> Ana Čič Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-05-03 2026-05-03 5 10.3986/9789610510703_01 Znaki ante cocturam na keramiki iz Navporta https://ojs.zrc-sazu.si/platforma/article/view/15256 <p class="p1">Navport velja za eno najstarejših rimskih naselbin na območju današnje Slovenije in ključno najdišče za razumevanje procesov romanizacije na območju jugovzhodnih Alp. Pretekle arhe<span class="s1">ološke raziskave nekdanjega vicusa so pokazale bogato zbirko drobnih najdb, ki naselbino po </span><span class="s1">eni strani prikazujejo kot kraj dotoka uvoženih, predvsem italskih izdelkov, po drugi strani </span><span class="s1">pa kot lokalno obrtno središče.</span></p> <p class="p1"><span class="s1">Na manjšem delu grobe kuhinjske keramike iz naselbine se pojavljajo znaki, ki so bili na zuna</span><span class="s2">njost posod vrezani pred žganjem (ante cocturam). Prisotni so na tehnološko in oblikovno zelo </span><span class="s1">uniformnem posodju, tj. predvsem na lečastih trinožnikih in pokrovih z razcepljenim robom.</span></p> <p class="p1"><span class="s1">Primerjalne analize so pokazale, da gre za psevdoabecedne znake, ki jih interpretiram kot </span><span class="s1">oznake posameznih lončarjev oziroma lončarskih delavnic. Na osnovi razširjenosti, ujema</span><span class="s1">nja receptur lončarskih mas, oblik posod in lončarskih znakov sklepam, da je bil vsaj del </span><span class="s1">navportskih posod z znaki ante cocturam uvožen iz noriških lončarskih delavnic.</span></p> Tina Berden Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-05-03 2026-05-03 5 10.3986/9789610510703_02 Seksualnost kot kapital: med biopolitično ekonomijo užitka in nemožnostjo spolnega razmerja https://ojs.zrc-sazu.si/platforma/article/view/15257 <p class="p1">V prispevku analiziramo sodobni dispozitiv seksualnosti kot preplet medicinskih, psiholoških, terapevtskih in tržno-estetskih diskurzov, ki oblikujejo načine izražanja, prakticiranja in doživljanja spolnosti. V zahodnem kontekstu danes prevladujeta dve dominantni – navidezno protislovni, a <span class="s1">dejansko komplementarni – logiki razumevanja spolnosti. Prva je medicinsko-psihološki diskurz, ki&nbsp;</span><span class="s2">svojo legitimnost gradi na evolucijski biologiji in psihologiji ter kot osrednje cilje spolne interakcije&nbsp;</span>postavlja reproduktivno funkcionalnost, zdravje in psihološko blagostanje. Druga pa je logika <span class="s2">hedonističnih reprezentacij estetskega in sublimnega užitka, kot jih (re)producirajo množični&nbsp;</span>mediji, oglaševalska industrija in popularna kultura. V razvitih družbah se spolnost potrjuje kot&nbsp;oblika rekreacije, izraz avtentičnosti in pot do samoaktualizacije. Skozi analizo psihologizacije in&nbsp;komodifikacije seksualnosti ter pojavov, kot sta hookup kultura in seksualna recesija, v prispevku&nbsp;<span class="s2">pokažemo, da današnja seksualna svoboda ne vodi v razbremenitev, ampak v novo obliko regula</span><span class="s2">cije in psihičnega pritiska, imperativa po uprizarjanju užitka. Polje spolnosti se tako preoblikuje v&nbsp;</span>prostor investicije, produkcije in akumulacije specifične oblike kapitala, t. i. seksualnega kapitala&nbsp;<span class="s1">kot segmenta osebnostnega kapitala. Osrednja teza prispevka je, da aktualni dispozitiv seksualnosti&nbsp;</span><span class="s2">ne razkriva bistva ali resnice spolnosti, čeprav se tako predstavlja, temveč deluje kot pogoj utajitve&nbsp;</span>ključnega elementa, tj. neobstoja seksualnega razmerja, kot ga formulira Lacan.</p> Dino Manzoni Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-05-03 2026-05-03 5 10.3986/9789610510703_03 The Sublime Object of Genocide: Writing During/After the Destruction of Palestine https://ojs.zrc-sazu.si/platforma/article/view/15258 <p class="p1">Ta prispevek se osredotoča na različne koncepcije in dimenzije realnega. Skozi Badioujevo&nbsp;<span class="s1">formulacijo »strasti do realnega« 20. stoletja in različne poskuse obvladovanja z njim, do&nbsp;</span><span class="s1">psihoanalitične klinike realnega. Dokazovalo se bo, da je potrebna preoblikovitev odnosa do&nbsp;</span>realnega zaradi spremembe v sami strukturi družbenega polja. Sledeč argumentu Zupančičeve&nbsp;o podvojenem zanikanju, bo prikazano, da je v igri povsem drugačna strast. Postavitev tega&nbsp;<span class="s1">argumenta v središče trenutnega genocida v Palestini in premislek, kaj bi pomenilo imeti&nbsp;</span><span class="s1">»civiliziran odnos do smrti«, kot je predlagal Freud, v časih pospešenih konfliktov. V samem&nbsp;</span>jedru antagonizma se proizvaja nov sublimni objekt.</p> Dorotea Pospihalj Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-05-03 2026-05-03 5 10.3986/9789610510703_04