Platforma: študentska revija Podiplomske šole ZRC SAZU

Uvodnik

2026-05-02T16:49:12+02:00

»Ponovo u stroju«: nekaj besed o ženskah na prostovoljnem služenju vojaškega roka v JLA

2026-05-02T16:52:56+02:00

Vojaški vrh JLA je med letoma 1983 in 1985 uvedel poskusno prostovoljno služenje vojaškega roka za ženske. Poskusni dobi bi, če bi ta obrodila sadove, sledil razmislek o možnosti uvedbe obveznega služenja tudi za ženske. Na služenje, ki je z izjemo nekaterih prilagoditev potekalo podobno kot za fante, so se prijavljala dekleta iz vseh republik in pokrajin takratne države.

Za prostovoljno služenje se je v dveh letih odločilo več kot sedem tisoč deklet, pri čemer pa se je njihovo število postopno zmanjševalo. Na koncu je vojaščino uspešno zaključilo manj kot polovico vseh prijavljenih. Po zaključenem poskusnem obdobju je vodstvo države pripravilo analizo možnosti uvajanja obveznega usposabljanja za ženske, v družbi pa je možnost uvedbe obveznega služenja vojaščine za ženske sprožilo val kritik. Uvedba tega tako ni bila nikoli potrjena.

V prispevku želim predstaviti nekatere aspekte omenjenega obdobja, v večji meri temelječe na pripovedovanjih žensk, ki so se odločile za prostovoljno služenje. V pogovorih z njimi sem iskala tako osnovne elemente usposabljanja in vsakodnevnega življenja žensk v JLA kot tudi podobnosti in razlike v njihovih izkušnjah.

Znaki ante cocturam na keramiki iz Navporta

2026-05-02T16:57:46+02:00

Navport velja za eno najstarejših rimskih naselbin na območju današnje Slovenije in ključno najdišče za razumevanje procesov romanizacije na območju jugovzhodnih Alp. Pretekle arheološke raziskave nekdanjega vicusa so pokazale bogato zbirko drobnih najdb, ki naselbino po eni strani prikazujejo kot kraj dotoka uvoženih, predvsem italskih izdelkov, po drugi strani pa kot lokalno obrtno središče.

Na manjšem delu grobe kuhinjske keramike iz naselbine se pojavljajo znaki, ki so bili na zunanjost posod vrezani pred žganjem (ante cocturam). Prisotni so na tehnološko in oblikovno zelo uniformnem posodju, tj. predvsem na lečastih trinožnikih in pokrovih z razcepljenim robom.

Primerjalne analize so pokazale, da gre za psevdoabecedne znake, ki jih interpretiram kot oznake posameznih lončarjev oziroma lončarskih delavnic. Na osnovi razširjenosti, ujemanja receptur lončarskih mas, oblik posod in lončarskih znakov sklepam, da je bil vsaj del navportskih posod z znaki ante cocturam uvožen iz noriških lončarskih delavnic.

Seksualnost kot kapital: med biopolitično ekonomijo užitka in nemožnostjo spolnega razmerja

2026-05-03T09:32:07+02:00

V prispevku analiziramo sodobni dispozitiv seksualnosti kot preplet medicinskih, psiholoških, terapevtskih in tržno-estetskih diskurzov, ki oblikujejo načine izražanja, prakticiranja in doživljanja spolnosti. V zahodnem kontekstu danes prevladujeta dve dominantni – navidezno protislovni, a dejansko komplementarni – logiki razumevanja spolnosti. Prva je medicinsko-psihološki diskurz, ki svojo legitimnost gradi na evolucijski biologiji in psihologiji ter kot osrednje cilje spolne interakcije postavlja reproduktivno funkcionalnost, zdravje in psihološko blagostanje. Druga pa je logika hedonističnih reprezentacij estetskega in sublimnega užitka, kot jih (re)producirajo množični mediji, oglaševalska industrija in popularna kultura. V razvitih družbah se spolnost potrjuje kot oblika rekreacije, izraz avtentičnosti in pot do samoaktualizacije. Skozi analizo psihologizacije in komodifikacije seksualnosti ter pojavov, kot sta hookup kultura in seksualna recesija, v prispevku pokažemo, da današnja seksualna svoboda ne vodi v razbremenitev, ampak v novo obliko regulacije in psihičnega pritiska, imperativa po uprizarjanju užitka. Polje spolnosti se tako preoblikuje v prostor investicije, produkcije in akumulacije specifične oblike kapitala, t. i. seksualnega kapitala kot segmenta osebnostnega kapitala. Osrednja teza prispevka je, da aktualni dispozitiv seksualnosti ne razkriva bistva ali resnice spolnosti, čeprav se tako predstavlja, temveč deluje kot pogoj utajitve ključnega elementa, tj. neobstoja seksualnega razmerja, kot ga formulira Lacan.

The Sublime Object of Genocide: Writing During/After the Destruction of Palestine

2026-05-03T09:39:51+02:00

Ta prispevek se osredotoča na različne koncepcije in dimenzije realnega. Skozi Badioujevo formulacijo »strasti do realnega« 20. stoletja in različne poskuse obvladovanja z njim, do psihoanalitične klinike realnega. Dokazovalo se bo, da je potrebna preoblikovitev odnosa do realnega zaradi spremembe v sami strukturi družbenega polja. Sledeč argumentu Zupančičeve o podvojenem zanikanju, bo prikazano, da je v igri povsem drugačna strast. Postavitev tega argumenta v središče trenutnega genocida v Palestini in premislek, kaj bi pomenilo imeti »civiliziran odnos do smrti«, kot je predlagal Freud, v časih pospešenih konfliktov. V samem jedru antagonizma se proizvaja nov sublimni objekt.