Gŕdo znotraj filozofske in krščanske estetike: primer slovenskih zgodnjenovoveških verznih besedil
DOI:
https://doi.org/10.3986/9789610505945_06Ključne besede:
krščanska estetika, filozofska estetika, gŕdo, estetika grdega, verzna besedilaPovzetek
S krščanstvom je filozofska estetika pridobila nov koncept. T. i. krščanska estetika je lépo pogojevala z vero v Boga, Nebesi, krepostjo in sledenjem verskim načelom. Nasprotje je našla v Hudiču, Peklu, šibkosti duha in prelamljanju Božjih zapovedi, kar človeka vodi h grehu. Da bi se ta uprl skušnjavam in sledil Božji volji, je srednjeveška in zgodnjenovoveška Cerkev spodbujala rabo grdega. Skozi grozljive ilustrativne prikaze je neizobražen, pobožen in naiven kristjan spoznal težo kazni, ki ga čaka za grešenje. Gŕdo, povezano s Hudičem in njegovim vplivom na človeka, je v krščanski estetiki postalo diabolično po tem, ko je prevzelo vlogo zastraševanja in sredstva »pravilne« vzgoje, ki je »pravega« kristjana varovala pred grehom in mu kazala pot k Bogu. Vpliv krščanstva je vzrok, da sta bila v slovenskih verznih besedilih krščanska estetika in njeno pedagoško-didaktično gŕdo prisotna že od začetka; tj. Brižinskih spomenikov (972–1039). Zato je razumljivo, da koncept krščanskega grdega ostaja tudi v ospredju avtorjev (npr. Trubarja, Valvasorja, očeta Romualda) srednjega in zgodnjega novega veka..
Prenosi
Literatura
Ahačič, Kozma. »Prva slovenska knjiga.« V Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini, Primož Trubar, 239–257. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
Bernik, France et al., ur. Brižinski spomeniki. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1992.
Božovič, Miran. »Descartesov Bog kot causa sui.« Filozofski vestnik 10, št. 2 (1989): 9–19.
Cevc, Emilijan. »Ob Valvasorjevem Prizorišču človeške smrti.« V Prizorišče človeške smrti v treh delih, Janez Vajkard Valvasor279–313. Maribor: Založba Obzorja in Novo mesto: Dolenjska založba, 1969.
Gantar, Kajetan. »Predgovor.« V Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja, oče Romuald, uredil Matija Ogrin, 7–9. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009.
Germ, Tine. Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti v evropskem kontekstu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.
Grmič, Vekoslav. »Ušeničnikovo razumevanje umetnosti – literature.« Slavistična revija 42, št. 2–3 (1994): 417–424.
Gspan, Alfonz. Cvetnik slovenske vezane besede I. Ljubljana: Slovenska Matica, 1978.
Klun, Branko. »Skotistično razumevanje biti in njegov odmev v neosholastiki:opazke h Kovačičevi 'Ontologiji'.« Bogoslovni vestnik 67, št. 2 (2007): 221–233.
Kržišnik, Erika. »Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot.« Jezik in slovstvo 53, št. 1 (2008): 33–47.
Mahnič, Anton. »Nekaj misli o narodnih slovstvih.« Rimski katolik 7, št. 1 (1895): 89–101.
Muhovič, Jože. Umetnost in religija, uredil Gorazd Kocijančič. Elektronska knjižna zbirka KUD Logos e-15. Ljubljana: KUD Logos, 2017.
Paternu, Boris. »Dve fazi baroka v slovenski poeziji.« Jezik in slovstvo 43, št. 5 (1998): 187–194.
Pavlica, Andrej. »O nagoti v lepi umetnosti.« Rimski katolik 6, št. 3 (1894): 311–327. Romuald, oče. Škofjeloški pasijon: znanstvenokritična izdaja, Matija Ogrin. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009.
Trubar, Primož. Abecednik (1550): prevod v sodobni jezik. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008.
Trubar, Primož. Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
Valvasor, Janez Vajkard. Prizorišče človeške smrti v treh delih. Prevedel Jože Mlinarič. Maribor: Založba Obzorja in Novo mesto: Dolenjska založba, 1969.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
