Vrsta Viola pyrenaica Ramond ex DC v severnem delu Dinarskega gorstva (Trnovski gozd in Nanos, Slovenija)
Ključne besede:
Viola pyrenaica, sintaksonomija, Carpinion orientalis, Satureion subspicatae, Julijske Alpe, Trnovski gozd, Nanos, Dinarsko gorstvo, SlovenijaPovzetek
V članku smo opisali nova nahajališča južnoevropske montanske vrste Viola pyrenaica v Julijskih Alpah ter v Trnovskem gozdu in pod Nanosom (severni del Dinarskega gorstva). Ugotavljamo, da ta vrsta na doslej znanih nahajališčih v Sloveniji uspeva na podobnih rastiščih kot drugod v Alpah in v gorovjih Balkanskega polotoka, predvsem na poraslem grušču, v kamnitih traviščih, na gozdnih robovih, v svetlih kamnitih gozdovih in v združbah visokih steblik na apnenčasti podlagi v submontanskem, montanskem in subalpinskem pasu (450 do 1600 m nm. v.). Floristično sestavo združb, v katerih uspeva, prikazujemo v štirih tabelah. V Trnovskem gozdu smo jo našli v različnih stadijih zaraščanja na traviščih iz asociacije Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis in v vrzelastih panjevskih sestojih črnega gabra in malega jesena, ki jih uvrščamo v asociacijo Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae.
Prenosi
Literatura
Aeschimann, D., Lauber, K., Moser, D. M. & Theurillat, J.-P. 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159 pp.
Aichele, D. & Schwegler, H.-W. 1995: Die Blütenpflanzen Mitteleuropas. Band 3. Franckh-Kosmos, Stuttgart, 576 pp.
Beck, G. 1916: Flora Bosne, Hercegovine i bivšeg Sandžaka Novog Pazara. II. dio (8. nastavak). Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini (Sarajevo) 28: 353−393.
Beck, G. 1919: Flora Bosne, Hercegovine i bivšeg Sandžaka Novog Pazara. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini (Sarajevo) 30 (1918): 177−218.
Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Wien-New York, Springer, 865 pp.
Bjelčić, Ž. 2006: Viola pyrenaica u Bosni i Hercegovini. Manuscript, Sarajevo, 2 pp.
Dakskobler, I. 2005: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni in severozahodni Sloveniji – IV. Hacquetia 4 (2): 173−200.
Dakskobler, I., Franz, W. R., Seljak, G. 2005: Communities with Eryngium alpinum in the southern Julian Alps (Mts. Črna prst and Porezen). Hacquetia (Ljubljana) 4 (2): 83−120.
Diklić, N. 1972: Violaceae. In: M. Josifović (ed.): Flora SR Srbije III, Srpska akademija nauka i umetnosti, Beograd, pp. 128−164.
Ehrendorfer, F. & Hamman, U. 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35−50.
Erben, M. 1995: Viola L. In: Micevski, K.: Flora na Republika Makedonija (The Flora of the Republic of Macedonia). Vol. 1, Book 3. Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, pp. 503–548.
Frahm, J. P. & Frey, W. 1992: Moosflora. 3. Aufl. UTB, Eugen Ulmer, Stuttgart, 528 pp.
Gams, H. & Becker, W. 1925: Violaceae. In: Hegi, G.: Ilustrierte Flora von Mittel-Europa. 1. Aufl. Band V (1), Carl Hanser, München, pp. 585–668.
Hayek, A. 1927: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae. Band I. Reprint with a new introduction by W. T. Steran, 1975. Otto Koeltz Science Publishers, Koenigstein, 1193 pp.
Hess, E. H., Landolt, E. & Hirzel, R. 1977: Flora der Schweiz und angrenzender Gebiete. Band 2, 2. Aufl., Birkhäuser, Basel, Stuttgart, 956 pp.
Kos, V. (ed.) 1996: Atlas Slovenije. Tretja izpopolnjena in razširjena izdaja. Mladinska knjiga, Ljubljana, 440 pp.
Maarel van der, E. 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97–114.
Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2 (1): 91–166.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B. & Vreš, B. 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp.
Mayer, E. 1954: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja II. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 2: 5−44.
Meusel, H., Jäger, E., Rauschert, S. & Weinert, E. 1978: Vergleichende Chorologie der Zentraleuropäischen Flora. Band II. Text. Gustav Fischer Verlag, Jena 418 pp.
Pignatti, S. 1982: Flora d’Italia. Vol. 2. Edagricole, Bologna, 732 pp.
Podani, J. 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User’s Manual, Budapest, 53 pp.
Qosja, X. (ed.) 1992: Flora e Shqiperise, Bd. 2 (Flore de l’Albanie, 2). Akademia e Shkencave e Republikes se Shqiperise, Qendra e kerkimeve biologjike, Tirana, 466 pp.
Seliškar, T., Vreš, B. & Seliškar, A. 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Strid, A. (ed.) 1989: Mountain Flora of Greece. Vol. 1. Cambridge University Press, Cambridge, 822 pp.
Surina, B. 2004: Carex austroalpina Becherer, a new southeastern-Alpine species for the flora of Slovenia, and Viola pyrenaica Ramond ex DC., second record for the flora of the Julian Alps. Annales Ser. hist. nat. 14 (2): 231–236.
Šegulja, N. 1997: Violaceae. In: Nikolić, T. (ed.): Flora Croatica. Index florae Croaticae. Pars 2. Natura Croatica 6, Suppl. 1, pp. 17−18.
Trinajstić, I. 1975: Porod. Violaceae. In: Trinajstić, I. (ed.): Analitička flora Jugoslavije 2 (1). Inštitut za botaniku Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, pp. 34–79.
Valentine, D. H., Merxmüller, H. & Schmidt, A. 1968: Viola L. In: Tutin, T. G. et al. (eds.): Flora Europaea. Volume 2: Rosaceae to Umbelliferae. University Press, Cambridge, pp. 270–282.
Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176–199.
Wraber, T. & Skoberne, P. 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14−15: 1−429.
Wraber, T., Skoberne, P., Seliškar, A., Vreš, B., Babij, V., Čušin, B., Dakskobler, I., Surina, B., Šilc, U., Zelnik, I., Žagar, V., Jogan, N., Leskovar, I., Kaligarič, M. & Bavcon J. 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82): 8893−8910, Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
