Nomenklaturno fitocenološka analiza asociacije Potentillo micranthae-Quercetum petraeae ass. nova na Hrvaškem

Avtorji

  • Joso Vukelić University of Zagreb – Faculty of Forestry, Department of Ecology and Silviculture, Svetošimunska 25, p.p. 422, HR – 10002 Zagreb, Croatia
  • Dario Baričević University of Zagreb – Faculty of Forestry, Department of Ecology and Silviculture, Svetošimunska 25, p.p. 422, HR – 10002 Zagreb, Croatia
  • Irena Šapić University of Zagreb – Faculty of Forestry, Department of Ecology and Silviculture, Svetošimunska 25, p.p. 422, HR – 10002 Zagreb, Croatia

Ključne besede:

nomenklaturno-fitocenološka analiza, acidofilni gozdovi, Potentillo micranthae-Quercetum petraeae, Zrinska gora, Hrvaška

Povzetek

V letu 2009 smo preučevali fitocenološke značilnosti gozdov gradna na območju Zrinske gore. Raziskavo smo naredili z metodo Züriško-Montpellierske šole. Primerjali smo acidofilno termofilne gradnove gozdove iz srednje in severozahodne Hrvaške s podobnimi iz Slovenije in hribovja Mecsek na Madžarskem. Za statistično primerjavo smo zbrali fitocenološke popise v bazi Turboveg. Sledila je klasična sintetska analiza fitocenoloških popisov in multivariatne analize s programom Syntax 2000. Povprečne Ellenbergove indikacijske vrednostiza posamezen popis smo izračunali s programom Juice 6.3. Primerjava nove asociacije Potentillo micranthae-Quercetum petraeae kaže visoko stopnjo neodvisnosti in razlik od podobnih dotedaj opisanih asociacij. V primerjavi z njimi je preučevana asociacija vrstno siromašnejša, tako v številu sinsistematskih kategorij kot po številu elementov iz redov Fagetalia in Quercetalia pubescentis. Za značilnice, ki se pojavljajo v acidofilnih gradnovih gozdovih lahko imamo vrste Genista tinctoria, Chamaecytisus hirsutus in Dicranella heteromalla, medtem ko vrste Galium sylvaticum, Cephalanthera longifolia, Dianthus armeria in Viola alba označimo kot razlikovalnice. Vrste Potentilla micrantha, Festuca drymeia in Luzula forsteri so zelo pomembne za strukturo, fizionomijo in sindinamiko asociacije. Uvrščamo jo v zvezo Quercion robori-petraeae, red Quercetalia robori-petraeae in razred Querco-Fagetea.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Baričević, D. 2002: Sinekološko-fitocenološke značajke šumske vegetacije Požeške i Babje gore. Ph.D. Thesis, Faculty of Forestry University of Zagreb, 175 pp.

Baričević, D., Vukelić, J. & Šapić, I. 2009: Ass. Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2000 in forest vegetation of Zrinska Gora (Croatia). Hladnikia 23: 81–91.

Bergmeier, E. & Dimopoulos, P. 2008: Identifying plant communities of thermophilous deciduous forest in Greece: Species composition, distribution, ecology and syntaxonomy. Plant Biosystems 142(2): 228–254.

Borhidi, A. & Kevey, B. 1996: An annotated checklist of the Hungarian plant communities II. In: Borhidi, A. (ed.): Critical revision of the Hungarian plant communities. Janus Pannonius University, Pecs, pp. 95–138.

Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Springer Verlag, Wien, 865 pp.

Čarni, A., Košir, P., Karadžić, B., Matevski, V., Redžić, S. & Škvorc, Ž. 2009: Thermophilous deciduous forests in Southeastern Europe. Plant Biosystems 143(1): 1–13.

Ellenberg, H. 1979: Zeigerwerte der Gefäßpflanzenflora Mitteleuropas. Scripta Geobotanica 9: 9–160.

Flora Croatica Database (2004) (http://hirc.botanic.hr/fcd/)

Hennekens, S.M. & Schaminée, J.H.J. 2001: TURBOVEG, a comprehensive data base management system for vegetation data. Journal of Vegetation Science 12: 589–591.

Horvat, A.O. 1972: Die Vegetation des Mecsekgebirges und seiner Umgebung. Akadémiai Kiadó, Budapest, 376 pp.

Horvat, I. 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske pokuse 6: 127– 279.

Hruška-Dell’Uomo, K. 1974: Biljni pokrov Moslavačke gore. Ph.D. Thesis, University of Zagreb, 312 pp.

Janković, M. & Mišić, V. 1980: Šumska vegetacija i fitocenoze Fruške gore. Matica Srpska, Novi Sad, 191 pp.

Kevey, B. & Borhidi, A. 2005: The acidophilous forests of the Mecsek and their relationship with the Balkan-Pannonian acidophilous forests. Acta Bot. Hung. 47(3–4): 273–368.

Kevey, B. 2008: Magyarország erdőtársulásai (Forest associations of Hungary). Tilia 14: 1–488.

Koperski, M., Sauer, M., Braun, W. & Gradstein, S. R. 2000: Referenzliste der Moose Deutschlands. Bundesamt fur Naturschutz, Bonn – Bad Godesberg, 520 pp.

Medak, J., 2009: Šumske zajednice i staništa pitomoga kestena (Castanea sativa Mill.) u Hrvatskoj. Ph.D. Thesis, Faculty of Forestry University of Zagreb, 168 pp.

Podani, J. 2001: SYN -TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User‘s Manual, Budapest, 53 pp.

Puncer, I. & Zupančič, M. 1979: Two new associations of durmast oak in Slovenia (Melampyro vulgati-Quercetum petraeae ass. nova s. lat.). Scopolia 2: 1–47.

Soó, R. 1962: Systematische Übersicht der pannonischen Pflanzengesellschaften III. Acta Botanica Academiae Scientarum Hungariae 7: 425–450.

Soó, R., 1971: Aufzählung der Assoziationen der ungarischen Vegetation nach den neueren zönosystematisch- nomenklatorischen Ergebnissen. Acta Botanica Hungarica 17: 127–179.

StatSoft, Inc., 2008: STATISTICA (data analysis software system), version 8.0, www.statsoft.com

Šugar, I. 1972: Biljni svijet Samoborskog gorja. Ph.D. Thesis, University of Zagreb, 218 pp.

Tichý, L., 2002: JUICE 6.3, software for vegetation classification. Journal of Vegetation Science 13: 451–453.

Trinajstić, I. 2008: Biljne zajednice Republike Hrvatske. Akademija šumarskih znanosti, Zagreb, 179 pp.

Vukelić, J. 1991: Šumska staništa i zajednice hrasta kitnjaka (Quercus petraea Liebel.) u gorju sjeverozapadne Hrvatske. Glasnik za šumske pokuse 27: 1–82.

Vukelić, J. & Baričević, D. 1996: Fitocenološki odnosi acidofilnih šuma hrasta kitnjaka (Quercus petraea Liebl.) u sjeverozapadnoj Hrvatskoj i nekim europskim područjima. Unapređenje proizvodnje biomase šumskih ekosustava, knjiga I: 79–86.

Vukelić, J., Mikac, S., Baričević, D., Bakšić, D. & Rosavec, R. 2008: Šumska staništa i šumske zajednice u Hrvatskoj – Nacionalna ekološka mreža. Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb, 263 pp.

Weber, H.E., Moravec, J. & Theurillat, J-P. 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature 3th ed., Journal of Vegetation Science 11: 739–768.

Prenosi

Objavljeno

2015-08-29

Kako citirati

Vukelić, J., Baričević, D., & Šapić, I. (2015). Nomenklaturno fitocenološka analiza asociacije Potentillo micranthae-Quercetum petraeae ass. nova na Hrvaškem. Hacquetia, 9(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/hacquetia/article/view/2898

Številka

Letn. 9 Št. 1 (2010): Hacquetia

Rubrike

Articles

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki