Kriza in izredno stanje

Avtorji

  • Boštjan Nedoh

Ključne besede:

kriza, izredno stanje, cikličnost, nepovratnost, deteritorializacija, postproduktivni kapitalizem, moderna, postmoderna, mesijanstvo

Povzetek

Avtor v članku nadaljuje razpravo o transformaciji pojma krize od cikličnega k nepovratnemu, in sicer v smeri Jamesonovega branja Arrighijeve teorije krize znotraj sistemskih ciklov akumulacije. V tem kontekstu znova pokaže, da finančna in dolžniška kriza, ki se je začela leta 2008, označujeta mejo cikličnega ponavljanja krize, saj zaradi različnih vzrokov nov produktivni cikel akumulacije kapitala ni mogoč. Na tej točki avtor uvede nov koncept, imenovan postproduktivni kapitalizem, s katerim poskuša konceptualizirati natanko razliko današnje krize glede na krize v preteklih zgodovinskih obdobjih. Na tej osnovi članek nadalje pokaže razliko med antičnim, modernim in postmodernim pojavom krize, pri čemer vsakemu od treh pripiše ustrezajočo časovnost (naključnost, cikličnost, a-cikličnost). V sklepnem delu pa članek te nastavke poveže še z Benjaminovo-Agambenovo teorijo izrednega stanja in pokaže, kateri tip izrednega stanja ustreza današnji postmoderni obliki krize.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2017-01-18

Kako citirati

Nedoh, B. (2017). Kriza in izredno stanje. Filozofski Vestnik, 37(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4884