Kant: sistem med dozdevkom in realnim
Ključne besede:
Kantova transcendenalna filozofija, umna ideja sistema, ideal uma, dozdevek, realnoPovzetek
Tema je Kantovo pojmovanje sistema in vloga, ki jo ima v ideji sistema pojem ideala uma v prvi Kritiki. Z gledišča problema dozdevka v lacanovski psihoanalizi in problema onto-logične zastavitve filozofske misli A. Badiouja v Logiques des mondes skuša prispevek odpreti tudi vprašanje o možnem aktualnem pomenu načela sistematične enotnosti mišljenja. Izhodišče prispevka je vprašanje o statusu »empiričnosti« v empirični rabi uma, zmožnosti, ki ni neposredno povezana z izkustvom. V odgovoru na to vprašanje skuša prispevek pokazati, da ideje delujejo v svoji empirični rabi kot logični protokoli, ki urejajo način, kako se na spoznavno-logični, izkustveni ravni pojavlja to, kar jo omogoča tako, da se ji odteguje, njeno realno oziroma, bolj kantovsko rečeno, njena čutna bit. Kot takšni logični protokoli imajo ideje onto-logični status. Ta onto-logični status je opredeljen v prispevku kot »empiričnost« umne ideje in podrobneje analiziran na primeru ideala uma.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-03-05
Kako citirati
Riha, R. (2016). Kant: sistem med dozdevkom in realnim. Filozofski Vestnik, 28(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/4398
Številka
Rubrike
Dozdevek in pojav
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki