Četverna tipologija znanstvenega spraševanja v Drugi analitiki
Ključne besede:
Aristotel, Druga analitika, tipi spraševanj, dokaz, znanost, znanstveno razumevanje, obstojPovzetek
Aristotelova znamenita ugotovitev pravi, da sta odgovora na »Zakaj je?« in »Kaj je?«, torej tista, ki merita na razlago in bistvo stvari, istovetna. Namen članka je utemeljiti težavo z začetka druge knjige Druge analitike, kjer je razvita njegova teorija četverne tipologije postavljanja vprašanj – tistih, ki naj vodijo sleherno znanstveno raziskovanje. Na tem mestu Aristotel pravi, da se lahko vprašamo bodisi (a) da je neka podlaga opisana z neko lastnostjo ali predikatom (89b26), ali (b) zakaj je neka podlaga opisana z neko lastnostjo (89b30), ali (c) ali neka podlaga je (89b32) in ali (d) kaj neka podlaga je (89b34–5). Takšna četverna taksonomija spraševanj se nanaša na predmete kot nekaj, kar »da je« (to hoti), »zakaj je« (to dioti), »ali je« (to ei estin) in »kaj je« (to ti estin). Zdi se, da je Aristotel imel različne strategije, kako bi vsa štiri združil v pare: (a) in (c) lahko združimo v vprašanje, ali obstaja srednji pojem (meson), (b) in (d) lahko združimo v vprašanje, kaj je ustrezen srednji pojem. Članek ugotavlja, da je »če je« vprašanje po svojem bistvu res eksistencialno, ima vednarle tudi veliko drugih pomenov, ki pa so nezdružljivi z Aristotelovo osnovno namero glede tega tipa raziskovalnega spraševanja, npr. v primeru pripisa v delnem smislu« (epi merous) ali v polnem smislu (haplos).Prenosi
Literatura
Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Celje 2004.
Aristotel, Metafizika, ZRC SAZU, Ljubljana 1999.
Aristotel, Nikomahova etika, Slovenska matica, Ljubljana 1994.
J. L. Ackrill, Aristotle's Theory of Definition: Some Questions on Posterior Analytics II. 8–10, v: E. Berti (ur.), Aristotle on Science. The Posterior Analytics: Proceedings of the Eighth Symposium Aristotelicum, Editrice Antenore, Padua 1981, str. 359–384.
J. Barnes, Aristotle, Posterior Analytics, Second edition, Clarendon Press, Oxford 2002.
J. Barnes, The Presocratic Philosophers, Routledge & Kegan Paul, New York, 1982.
M. F. Burnyeat, Aristotle on Understanding Knowledge, v: E. Berti (ur.), Aristotle on Science. The Posterior Analytics: Proceedings of the Eighth Symposium Aristotelicum, Editrice Antenore, Padua 1981, str. 97–139.
P. H. Byrne, Analysis and Science in Aristotle. SUNY Press, Albany 1997.
D. Charles, Aristotle on Meaning and Essence. Oxford University Press, Oxford 2000.
M. Ferejohn, The Origins of Aristotelian Science, Yale University Press, New Haven 1991.
M. Ferejohn, Meno's Paradox and De re Knowledge in Aristotle's Theory of Demonstration, v: A. Preus, Aristotle's Ontology: Essays in Ancient Greek Philosophy, State University of New York 1992, str. 111–130.
A. Gómez-Lobo, The so-called question of existence in Aristotle, An. Post 2, 1–2, Review of Metaphysics 34, 1980, str. 71–89.
O. Harari, Knowledge and Demonstration. Aristotle's Posterior Analytics, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht 2004.
T. Heath, Mathematics in Aristotle, Clarendon Press, Oxford 1949.
T. Irwin, Aristotle's first principles, Clarendon Press, Oxford 1995 (več izdaj).
C. H. Kahn, Retrospect on the verb »to be« and the concept ob being, v: S. Knuuttila in J. Hintikka (ur.), The Logic of Being. Historical studies, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht 1986, str. 1–29.
V. Kalan, Dialektika in metafizika pri Aristotelu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1981.
P. Pellegrin, Aristote, Seconde Analitiques, Organon IV, GF Flammarion, Pariz 2005.
Z. Perelmuter, Nous and Two Kinds of Episteme in Aristotle’s Posterior Analytics, Phronesis 55 (2010), str. 228–254.
L. M. de Rijk, Aristotle: Semantics and Ontology. Volume One: General Introduction. The Works of Logic. Brill, Leiden in Boston 2002.
D. Ross, Aristotle's Prior and Posterior Analytics, Clarendon Press, Oxford 1965 (ponovna izdaja: Aristotle's Prior and Posterior Analytics (Oxford University Press Academic Monograph Reprints), Oxford 2000.
R. Smith, Aristotle: Prior Analytics. Hackett Publishing Company, Indianapolis 1989.
A. Ule, Znanje, znanost in stvarnost, Sophia, Ljubljana 1996.
F. Zore, »Aristotelova 'logika' in nauk o kategorijah«, v: Aristotel, Kategorije, ZRC SAZU, Ljubljana 2004, str. 93–111.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
