Denis Diderot in drama filozofskega jezika

Povzetek

Ob razmisleku o tako polivalentnem in vsestransko nadarjenem avtorju, kakršen je Denis Diderot, se velja vprašati, kako to, da si filozofija oziroma literarna zgodovina bolj ali manj prilaščata posamezne tekste. Elementi odgovora na to vprašanje najbrž ležijo v Diderotovem jeziku. Diderota, kakršnega poznamo danes, je treba brati: narejen je iz jezika, pisnega jezika, pa naj bodo besedila, po katerih ga presojamo, klasificirana tako ali drugače. Filozofijo lahko v razsvetljenskem kontekstu – in posebej v Diderotovih tekstih – obravnavamo kot polje, ki se enakovredno, kritično, brez predsodkov in brezkompromisno, napaja iz znanosti in umetnosti. Če je Enciklopedija na novo opredelila znanost in umetnost in popolnoma spremenila pogoje dostopanja do spoznanja in vedenja o svetu, potem kaže, da je Diderot prav skozi kreacijo tega združevalnega jezikovnega korpusa tudi sam prišel do podobno radikalnega združevanja jezikovnih izrazov in s tem do svojega avtorskega glasu.