Diderotova ontologija med obliko in brezobličnostjo

Povzetek

V Diderotovi misli je brezobličnost pomemben, a prikrit pojem. Osnova pojma brezobličnosti je pri Diderotu fiziološka. Brezobličnost je značilnost žive tvorbe, imenovane sveženj, ki je osnova za embrionalni razvoj živali. V tem razvoju se iz vlaken svežnja z epigenezo oblikujejo organi. Hkrati z diferenciacijo organov se nedoločna občutljivost svežnja diferencira v čute. Diferencirano telo lahko deluje le kot hierarhija organov, ki jim vlada središče ali v živčevje pretvorjeni sveženj. V miselnem poskusu je mogoče zgolj z odtegovanjem vlaken oblikovano telo ponovno privesti do brezobličnosti. Temu podobno, a dejansko brezoblično bitje je maternična mola, medicinski pojav, ki ga opiše Diderot. Mola nastane bodisi v nosečnosti bodisi brez nje. Mola je dokončno fiksirana v svoji nedoločni obliki in vegetativni občutljivosti. Mola ni funkcionalna ne kot organ ne kot žival. Kot živa tvorba brez potencialnosti in funkcije mola predstavlja negacijo Diderotove podobe živega sveta.