Pismo o slepih in očrt Diderotove filozofije materializma

Povzetek

Diderot je z načinom svojega pisanja in obravnavanja danih tematik v zgodovini filozofske misli pustil svojevrsten pečat. Pismo o slepih, ena izmed mojstrovin njegovega opusa, razkriva izvirnost njegovega filozofskega (po)govora: iskrivost, neujemljivost, neomejljivost. Na nazorski ravni je opredeljiv kot »ontologija nedoločenosti«, ki zabrisuje meje med različnimi kategorijami bivajočega in postavlja pod vprašaj vsa dogmatična stališča – vključno z materializmom – ki si prizadevajo osvojiti smisel svetovnega dogajanja. V razliki do Holbacha, ki iz atomistične kombinatorike izpelje dogmatično stališče, Diderotova filozofija materializma ne vztraja na zavezujočih pojmovnih kategorijah reda in nujnosti; v »neizmernem oceanu materije« se spontano poraja izobilje vedno novih in nepredvidljivih oblik. Pojmi vrst in individuov so zgolj umetna poimenovanja, s katerimi misel riše silhuete na sicer nediferenciranem polju materije.