O diskurzih o »neuspehu avantgarde«
Povzetek
V članku poskušam analizirati nekatere značilne diskurze posvečene »neuspehu avantgarde« ter tako osvetliti latentno strukturo zanikanja / potlačitve / izključitve, na kateri leži temelj zahodne moderne umetnosti, se pravi strukturo, ki je bila razvita kot druga plat samooblikovanja umetnosti v dobi, ko je nastal mit o njeni avtonomiji. Odkar so moderne »umetnosti« padle v rodovno kategorijo »Umetnost«, ta daje videz, da je postajala vedno bolj obrobna, da pa je hkrati pridobivala v zameno več privilegijev (čeprav le simbolnih). Da bi se lahko vzpostavila v sublimiranem območju visoke kulture, je bila umetnost morda prisiljena zavreči vse, česar ni bilo mogoče udobno uskladiti z njeno samodefinicijo. Medtem ko so dualizem med »visoko« in »nizko« kulturo prenehali utemeljevati v realnosti, so izumili nov pripomoček, da bi zavaroval navidezne meje, ter da bi pospešil proces avtonomizacije umetnosti. Modernizem v tem primeru služi kot bolj izpopolnjen ter okrepljeni vzvod potlačitve; vsebuje tudi uporniško avantgardo, ki služi za začasno sprostitev potlačenega. Medsebojna povezanost med modernizmom in avantgardo se bo tako pokazala kot spopad med estetiko nadzora in estetiko anarhije.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-01-23
Kako citirati
Toyama, K. (2016). O diskurzih o »neuspehu avantgarde«. Filozofski Vestnik, 16(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3906
Številka
Rubrike
Estetika
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki