Za teorijo srednjega dosega

Povzetek

Med temeljnimi vprašanji historične interpretacije, ki jih avtorica obravnava v svojem prispevku skuša skicirati odgovore predvsem na naslednje: Kako naj zgodovinarji sprejmemo izziv, ki ga semiotika in postmodernizem postavljata piscem zgodovine in istočasno ohranimo nekatere od tradicionalnih ciljev, ki so vselej zavezovali zgodovinarje na globjih nivojih njihove predanosti razumevanju preteklosti: oživljanje načinov, s katerimi se moški in ženske spopadajo z nepredvidljivostjo in kompleksnostjo svojih življenj, v smislu usod, ki jih jim je zgodovina dodelila, načinov, s katerimi spreminjajo podedovane svetove ter jih predajajo prihodnjim generacijam? Ali naj verjamem, da so naše predstavitve preteklosti več kot iluzorna realistična platna, razumljive laži, kijih pripovedujemo sebi in drugim zato, da bi prikrili našo bojazen, da je tisto, kar se skriva za njimi, nerazumljena resničnost človeškega izkustva, ki kljubuje vsakršnemu in vsem poskusom razumevanja v sedaj razdrobljeni spretnosti naših besed?