Narativnost v zgodovini: poststrukturalizem in po njem

Povzetek

Avtor verjame, da ni neposredne poti za pisanje zgodovine, ne glede na vso poštenost in profesionalni odnos zgodovinarja. Vsekakor paje mogoče standarde poštenosti in profesionalizma meriti po tem kaj je po konvencijah, ki jih omenjeni kategoriji predpisujeta, sploh mogoče obravnavati in česa ne: vso zgodovino, celo kvantificiran in večplastni in procese dolgega trajanja upoštevajoč opis, če ga kompetentni bralci razumejo kot del zgodbe, kot eksplicitno ali implicitno naracijo. Hrepenenje po nedolžnem in neobdelanem viru, ki bo omogočil bolj svežo, resničnejšo podobo je obsojeno na frustracijo. Neobdelanih zgodovinskih podatkov namreč ni: takoj, ko je nek predmet ali tekst spoznan za historiografski material, je že globoko vsajen v določen kulturni sistem.