“Žive” anatomije 1900/2000: kinematografija serijskih izsekov in na “voxlu” utemeljene volumske vizualizacije

Avtorji

  • Claudia Reiche

Ključne besede:

diskurz-figura, računalnik, medicinska kinematografija, “Vidni človeški projekt”

Povzetek

Na prelomu minulega stoletja, okoli leta 1900, so tedaj novi medij, film, konceptualizirali kot “žive fotografije,” danes, okoli leta 2000, pa za “žive” veljajo medijske aplikacije druge vrste: računalniške. Popularne in znanstvene reprezentacije “Vidnega človeškega projekta™” so še posebno zanimiv zgled, kajti v motivih in tehnikah zgodnje medicinske kinematografije, ki je animirala serijske izseke človeških tkiv, je mogoče odkriti pozabljeno prazgodovino “informacijske dobe.” Filmski eksperimenti Karla Reicherja in Victorja Widakowicha iz obdobja po letu 1907 so razvili posebne koncepte časa in prostora, ki niso predvideli le diskurza-figure “živih” medijskih artefaktov, temveč tudi anatomsko vizualizacijo človeških teles v navidezni resničnosti. Ta zgodovina znanstvenega upodabljanja se zrcali tudi v filmski avantgardi dvajsetih let 20. stoletja, zlasti v izstopajočih “Voščenih eksperimentih” Oskarja Fischingerja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Objavljeno

2016-01-10

Kako citirati

Reiche, C. (2016). “Žive” anatomije 1900/2000: kinematografija serijskih izsekov in na “voxlu” utemeljene volumske vizualizacije. Filozofski Vestnik, 23(2). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3516

Številka

Rubrike

Articles