Iznajdba transgenskega človeka in transžanra v umetnosti 20. stoletja

Povzetek

Poleg romantične tradicije, ki se je ponovila znotraj frankfurtske šole in tudi pri Francastelu in Panofskem, je dandanes najsilovitejše napredovanje umetniškega ustvarjanja v smeri kulturnega, političnega in filozofskega. Ta zakon je je najjasneje reformuliral Kandinsky, ko je uporabil parabolo trikotnika. Smo priče dekonfiguracije in rekonfiguracije, ki vodita umetnost proti še večji svobodi. Ta proces, ki mu pravijo tudi “platforma,” se dandanes najvidneje razvija znotraj umetniških projektov in figuracije/figuracij, ki vzpostavljajo tisto, kar bi v sodobni kulturi lahko poimenovali kot transgenski človek in transžanrska umetnost.