Adorno in Heidegger/Adorno s Heideggerjem: od modernizma do postmodernizma

Povzetek

V delu L'oeuvre de l'art. La relation esthétique (1997) Gérard Genette pripomni, daje »očitno neskladna sprava med Heideggeijem in Adornom opravičena s simetričnim odnosom med tema dvema nasprotnima oblikama precenjevanja« umetnosti. V dvajsetem stoletju sta Adorno in Heidegger izpostavila dve vrsti dokazov za najvišji pomen umetnosti. Medtem, ko je prvi ponudil filozofijo modernistične umetnosti ter jo interpretiral kot negativnost znotraj racionalnosti vsakdanje meščanske eksistence, usmeijene na sredstva in cilje, je slednji cenil poezijo in umetnost kot redka moderna primera odkrivanja resnice. V stoletju, ki ga ponazaijajo velike zgodbe, ki podpirajo kolektivne napore, sta oba omalovaževala družbeno funkcijo umetnosti ter tako podpirala ideale modernizma (urbano, novo in minljivo) in njegovo nespravlji-vo »drugo« (ruralno, tradicionalno in »večno«). Sta umetnost in njeno vrednotenje v zgodnjem enaindvajsetem stoletju drugačna in na kakšne načine? Skratka, je Adornovo in Heideg-gerjevo »precenjevanje« umetnosti le opomba k njuni filozofiji ali je pomembno za današnjo filozofijo umetnosti? Članek ponuja nekatere možne odgovore na ta vprašanja.