Od umetniškega artefakta k umetniški storitvi. Konceptualizacija interakcij sodobne umetnosti z novo ekonomijo in medmrežnim aktivizmom

Povzetek

Začetek 21. stoletja opredeljujejo nova politika, nova ekonomija, informacijska družba, tehno znanosti in novi življenjski slogi, ki nedvomno vplivajo tudi na umetnost. Slednja opušča naravo stabilnega artefakta in tradicionalne funkcije predstavljanja in olepševanja; postaja postestetska in procesualna. Ker zanjo ni več bistvena lastnost zaključenega in stabilnega dela, postaja vedno manj pomembno tudi ontološko vprašanje, kaj je umetnost, namesto njega pa stopajo v ospredje relacijska vprašanja, povezana z interakcijami umetnosti s tehno znanostmi, novimi tehnologijami, novo ekonomijo in novo politiko. Osnovni namen tega eseja je osvetlitev kulturnih obratov oz. zamenjav paradigem, ki so v času medmrežja, tehno znanosti, nove ekonomije in globalizma vplivali na nove koncepte in umestitve sodobne umetnosti. Umetnost 3.5 (s tem tehniškim terminom poimenujemo sodobno umetnost procesov, inštalacij, iger, dogodkov, umetniških komunikacij in umetniških svetov) se umešča v resničnost verzije 6.1 (zopet tehniški termin), kije tudi mutirala in doživela številne spremembe. Osnovno stališče avtorja tega besedila je, da so tako velike spremembe na umetnostnem področju (v ospredje prihajajo politične, znanstvene, socialne, družabne in komunikacijske funkcije sodobne umetnosti) mogoče prav zato, ker so se temeljito spremenili tudi soodnosniki umetnostnega (pod) sistema v resničnosti 6.1; tako tehno znanosti, nove tehnologije, nove oblike komuniciranja, nova politika in nova ekonomija so postale v določenem smislu umetniške.