Zunaj biti: Agamben in antropološki stroj

Avtorji

  • Marina Gržinič Mauhler

Ključne besede:

antropološki stroj, izredno stanje, golo življenje, zunaj biti

Povzetek

Giorgio Agamben v svoji zadnji knjigi, Odprto. Človek in žival [L'aperto. L'uomo e I'animale] (2002), postavi pod vprašaj zelo poenostavljeno redukcijo, ki smoji danes priča med živalsko človeškostjo in človeško živalskostjo. Vprašanje, ki si ga postavi o človeškem in živalskem, ni samo vprašanje spojitve, fuzije živalskega in človeškega, ampak se nanaša tudi na to, kako artikulirati razliko med živaljo in tistim enako živečim, ki pa govori (človek). Agamben si zastavi vrsto vprašanj, ki segajo od razlike med naravo in zgodovino do lastnosti, ki definirajo človeškost človeka. Zanima ga proces učlovečenja. To je tudi zgodba o antropogenezi in biopolitiki, saj se sprašuje, kako delujejo antropološki stroji, ki sta jih izdelali metafizična tradicija in zahodna znanost. Agamben predlaga, da delovanje tega stroja postavimo pod vprašaj.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2015-12-31

Kako citirati

Gržinič Mauhler, M. (2015). Zunaj biti: Agamben in antropološki stroj. Filozofski Vestnik, 24(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3378