Zunaj biti: Agamben in antropološki stroj
Ključne besede:
antropološki stroj, izredno stanje, golo življenje, zunaj bitiPovzetek
Giorgio Agamben v svoji zadnji knjigi, Odprto. Človek in žival [L'aperto. L'uomo e I'animale] (2002), postavi pod vprašaj zelo poenostavljeno redukcijo, ki smoji danes priča med živalsko človeškostjo in človeško živalskostjo. Vprašanje, ki si ga postavi o človeškem in živalskem, ni samo vprašanje spojitve, fuzije živalskega in človeškega, ampak se nanaša tudi na to, kako artikulirati razliko med živaljo in tistim enako živečim, ki pa govori (človek). Agamben si zastavi vrsto vprašanj, ki segajo od razlike med naravo in zgodovino do lastnosti, ki definirajo človeškost človeka. Zanima ga proces učlovečenja. To je tudi zgodba o antropogenezi in biopolitiki, saj se sprašuje, kako delujejo antropološki stroji, ki sta jih izdelali metafizična tradicija in zahodna znanost. Agamben predlaga, da delovanje tega stroja postavimo pod vprašaj.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2015-12-31
Kako citirati
Gržinič Mauhler, M. (2015). Zunaj biti: Agamben in antropološki stroj. Filozofski Vestnik, 24(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3378
Številka
Rubrike
Filozofske razprave in članki
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki