Mesto in vloga praznine pri poznem Lyotardu

Povzetek

Avtor skuša prikazati nekatere razsežnosti vprašanja, kakšno vlogo in mesto ima v poznem opusu Jeana-Fran^oisa Lyotarda praznina. Njegova teza je, da tematizacija praznine, pa naj gre za obravnavo niča, beline, samoizbrisa in nenazadnje molka, predstavlja rdečo nit, kije tesno povezana z iskanjem nove koncepcije subjekta, vzroka in časa, koncepcije, ki navkljub vsemu ostaja v Lyotardovem opusu nezaključen projekt, vzrok za to pa je nemara prav v vlogi tistega, kar imenuje Lyotard izpraz-njenje, upraznjinjenje, samoizbris subjekta, ki obenem nakazuje in omogoča novo pojmovanje, ter ga, paradoksno, hkrati tudi onemogoča.