Čas, pripoved, politika
Povzetek
Avtor proti dolgo uveljavljeni tezi o koncu velikih pripovedi postavlja trditev, da dominantni aparati konsenza še vedno slonijo na pripovedi o zgodovinski nujnosti, kar je danes, v času krize, še posebej očitno. Temelje specifične časovne strukture te pripovedi najdemo v Aristotelovi Poetiki, zoperstavlja pa se ji moderna revolucija v literaturi. Na tej podlagi avtor v zaključku analizira tudi sodobna emancipatorna gibanja.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2015-09-19
Kako citirati
Rancière, J. (2015). Čas, pripoved, politika. Filozofski Vestnik, 35(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3030
Številka
Rubrike
Čas, fikcija, svet
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki