Singularnost in realno, ki ga ne moremo zapisati: Frege pri poznem Lacanu

Avtorji

  • Stijn Vanheule

Povzetek

V prispevku bomo raziskali, na kaj meri in kaj poskuša osvetliti Lacan, ko v sedemdesetih letih razpravlja o konceptih Sinn in Bedeutung. Prispevek pričenja s kratkim orisom Fregejevih konceptov Sinn in Bedeutung ter pokaže, da Frege poleg teh dveh poda še z njima povezano tretjo dimenzijo, dimenzijo Vorstellung ali predstave. Članek nato preide na pomembno linijo Lacanovega razmisleka od sedemdesetih let dalje in na njegovo specifično rabo Fregejevih konceptov Sinn in Bedeutung. Za Lacana se Bedeutung nanaša na dimenzijo Realnega kot primarno izraženega na ravni seksualnosti in spolnega razmerja. Sinn pa se po drugi strani nanaša na označevalce, ki tvorijo nezavedno, ter na dvoumnost označencev, ki so asociirani s temi označevalci. Lacan se Vorstellung ne dotakne izrecno, a v terminih logike diskurza analitika bi si sam upal zatrditi, da je to komponento mogoče umestiti na raven prostih asociacij, s katerimi se prične analitično delo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2015-09-19

Kako citirati

Vanheule, S. (2015). Singularnost in realno, ki ga ne moremo zapisati: Frege pri poznem Lacanu. Filozofski Vestnik, 35(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3028